Ni predsednika, ni davkov

Potem ko so se po volitvah v Italiji komaj dogovorili, kdo bo v vladi in kdo v opoziciji, se je zataknilo pri izbiri predsednika. 

Vodja desnosredinske koalicije in dosedanji italijanski premier Silvio Berlusconi, ki dolgo ni želel priznati poraza na parlamentarnih volitvah, namreč zdaj za svojo stranko zahteva vsaj mesto predsednika. Glede na to, da sta bili levica in desnica po številu glasov skoraj izenačeni, nam to pripada, poudarja. In dodaja, da je demokracija v Italiji ogrožena. “Hočemo kandidata, katerega srce pripada desni sredini,” je dejal Berlusconi, ki bi na mestu predsednika rad videl svojega tesnega zaveznika v stranki Naprej Italija, Giannija Letto.

“Če ne bomo na čelu vsaj ene politične institucije, bomo dobili občutek, da v tej državi nismo zastopani. In v tem primeru ne bomo plačevali davkov,” grozi Berlusconi. “Osebno bom vodil opozicijo, kakršne še niste videli!” 

V ponedeljek o predsedniku

Najverjetnejši novi premier Romano Prodi je za naslednika predsednika Carla Azeglia Ciampija sicer predlagal voditelja Levih demokratov (DS) Massima D’Alemo, ki pa bo v ponedeljek zelo težko dobil dovolj glasov 1010-članskega volilnega kolegija, sestavljenega iz senatorjev, poslancev in predstavnikov 20 regij. Na desnici namreč njegovi kandidaturi odločno nasprotujejo, Berlusconi pa je celo vzkipel, da na čelu države noče komunista. DS je nastala s prenovo nekdanje komunistične stranke. 

Leva sredina bi sicer lahko vseeno izvolila tudi D'Alemo, saj ima v volilnem kolegiju, ki ga sestavlja 630 poslancev, 322 senatorjev in 58 delegatov regij, na voljo dovolj glasov. Potrebno bi bilo le počakati na četrti krog volitev, v katerem za izvolitev predsednika republike zadostuje že absolutna večina v kolegiju. 

Sicer pa so analitiki prepričani, da v prvem krogu Italija še ne bo dobila novega predsednika. Mogoče je tudi, da bo Prodi na koncu le popustil. Pred sedmimi leti je namreč na podoben način desnosredinska koalicija pristala na izvolitev Ciampija, ki je bil bolj naklonjen levici. Vendar pa je tu v igri tudi prestiž Levih demokratov, ki bi kljub temu, da so na volitvah dobili največ glasov, ostali brez najpomembnejših političnih položajev.