'Ni druge možnosti kot dogovor'

Voditelji EU, med njimi prvič slovenski premier Borut Pahor, so se popoldne sestali v Bruslju. Na vrhu naj bi sprejeli prelomne odločitve o podnebju, gospodarski krizi in Lizbonski pogodbi. Voditelji so uvodoma že podprli zahteve Irske za izvedbo novega referenduma o Lizbonski pogodbi, zdaj pa iščejo dogovor o podnebno-energetskem svežnju.

Irci so junija na referendumu zavrnili ratifikacijo Lizbonske pogodbe, ki bi morala po načrtih začeti veljati z letom 2009, a se to ne bo zgodilo, saj morajo dokument potrditi vse članice.

Irska naj bi še pred iztekom mandata Evropske komisije 1. novembra 2009 referendum ponovila, v zameno za to pa ji je vrh EU obljubil, da bo v veljavi ostal sedanji sistem oblikovanja Evropske komisije po načelu en komisar na državo članico. Preostala tri vprašanja, ki so irske volivce najbolj skrbela in zaradi katerih je Irska zahtevala posebna "pravno zavezujoča zagotovila", se nanašajo na davčno politiko, ohranitev nevtralnosti, splav ter izobraževalno in družinsko politiko.

Pogajanja o podnebju

Voditelji so nato začeli razpravo o podnebno-energetskem svežnju. Francosko predsedstvo EU je že v sredo zvečer razgrnilo prvi osnutek kompromisa o treh glavnih še odprtih vprašanjih, ki je po oceni slovenskih virov v Bruslju "korak naprej, vendar ne rešuje popolnoma problema Slovenije, ki bo predlagala dopolnilo“.

EU se je marca lani zavezala, da bo do leta 2020 zmanjšala izpuste ogljikovega dioksida za 20 odstotkov, povečala delež obnovljivih virov na 20 odstotkov in za enak delež izboljšala energetsko učinkovitost, sedaj pa mora sprejeti politični dogovor o uzakonjenju delitve bremen v okviru podnebno-energetskega svežnja.

Po stalnih intenzivnih pogajanjih o delitvi bremen v okviru tega zakonodajnega svežnja s ciljem zadovoljiti vse članice in ohraniti verodostojnost EU v svetovnem boju proti podnebnim spremembam so ostala odprta tri glavna vprašanja: vprašanje solidarnosti, uhajanja ogljika ter odstopanj glede avkcij za elektriko.

Predsedujoči, francoski predsednik Nicolas Sarkozy, je ob prihodu na zasedanje napovedal, da bo napravil vse za dogovor. Kot je dejal, preprosto ni druge možnosti kot dogovor glede omenjenega svežnja, saj si Unija ne sme privoščiti "spektakla razdeljenosti". Za kompromis bo naredil vse, kar je v njegovi moči, pogajanja pa bodo trajala, dokler bo treba, je povedal. 

Odgovornost do zanamcev

Slab kompromis o podnebju verjetno ne bo dobil podpore v Evropskem parlamentu, je opozoril slovenski premier Borut Pahor. "Evropski parlament, ki je v tem primeru sozakonodajalec, pričakuje zelo jasno sporočilo, da želi Evropa prevzeti svojo odgovornost pri ukrepanju s podnebnimi spremembami," je pojasnil. 

Slovenski premier se je sicer v svojem nagovoru na vrhu EU, ki se ga udeležuje prvič, skliceval na besede nekdanjega ameriškega podpredsednika ter okoljskega guruja in Nobelovega nagrajenca za mir Ala Gora, ki je bil v sredo na obisku v Sloveniji. "Naš ameriški prijatelj, ki zna stvari naslikati zelo črno-belo, pravi, da če vsi skupaj, zlasti EU kot velik globalni igralec, ne bomo prevzeli odgovornosti za to, da spremenimo stvari, naše otroke čaka zelo črna prihodnost," je dejal Pahor.

Oživitev evropskega gospodarstva

Tretja glavna tema vrha je bil načrt za oživitev evropskega gospodarstva. Podlaga za razpravo bo 200 milijard vreden načrt Evropske komisije, kar je okoli 1,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) EU.

Glavni kamen spotike naj bi bil prispevek Nemčije k oživitvi evropskega gospodarstva. Številni v EU namreč menijo, da bi morala Nemčija kot gospodarsko najmočnejša članica sedemindvajseterice in največja izvoznica z relativno dobrim javnofinančnim položajem več prispevati k prizadevanjem za oživitev evropskega gospodarstva.