V Amsterdamu so se srečali zunanji ministri članic EU in držav kandidatk, med njimi tudi slovenski minister Karl Erjavec. Govorili so o migracijskih izzivih.
Ob robu neformalnega zasedanja zunanjih ministrov unije in njihovih kolegov iz kandidatk za članstvo je bil poseben sestanek ministrov držav na balkanski migracijski poti.
"Vsi ugotavljamo, da lahko eskalacija migracij povzroči določeno nestabilnost na Zahodnem Balkanu, zato je treba nujno ukrepati. Enotne evropske rešitve v tem trenutku še ni, se pa dela na tem," je povedal Erjavec.
Slovenski minister je na sestanku predstavil slovensko pobudo o krepitvi nadzora na grško-turški in grško-makedonski meji, ki je bila po njegovih besedah zelo dobro sprejeta in bi lahko bila del celovite evropske rešitve.
Nemčija je po Erjavčevih besedah obljubila polno finančno podporo za vse te ukrepe, komisar za evropsko sosedsko politiko Johannes Hahn pa je opozoril, da bodo morali pri reševanju migracijske krize bolj intenzivno sodelovati tudi ministri za finance.
Slovenski minister je še izpostavil, da so imeli danes prvič dejansko zelo transparentno, odprto in odkrito razpravo o migracijski krizi, kar doslej ni bil običaj. To je po njegovi oceni tudi zasluga slovenske pobude in intenzivnega dela nizozemskega predsedstva.
O podrobnostih minister ni želel govoriti, dejal je le, da so bila stališča tudi zelo različna in navzkrižna, kar je normalno, saj gre za pereč izziv in zapleteno problematiko, pri čemer ima vsak svoj pogled glede na svoj položaj in izkušnje.
Grčija pričakuje po njegovih besedah močnejšo podporo, pri čemer je Erjavec izpostavil dogovor, da je treba takoj okrepiti evropsko agencijo za zunanje meje Frontex, in da Grčija potrebuje 2000 ljudi v okviru Frontexa, želi pa tudi več patruljnih čolnov.
Po neuradnih informacijah naj bi se najbolj iskrilo med Grčijo in Avstrijo. Neuradno je bilo sicer v Amsterdamu slišati komentarje, da se nekateri obnašajo, kot da niso s tega planeta, saj še vedno ne dojemajo razsežnosti problema begunske oziroma migracijske krize.
Slovenija poleg krepitve nadzora na grško-turški in grško-makedonski meji v pobudi izpostavlja tudi potrebo po opredelitvi skupnih meril za sprejemanje oziroma vračanje prebežnikov na meji.
Erjavec je pojasnil, da so razpravljali tudi o tem in da je treba spoštovati pravila, ki veljajo, če osebe ne izpolnjujejo pogojev za mednarodno zaščito in prihajajo iz varnih držav, kot je Maroko.
Izpostavil je tudi problem pri vračanju migrantov, ki so že v EU in ne izpolnjujejo pogojev, da bi tam ostali. Visoka zunanjepolitična predstavnica Federica Mogherini se je po njegovih besedah zavezala, da bo pospešila pogovore s tretjimi varnimi državami, ki ne želijo sprejemati migrantov.
Slovenski minister je danes na kratko govoril z avstrijskim kolegom Sebastianom Kurzem, ki po Erjavčevih besedah prav tako podpira slovensko pobudo, zlasti stališče, da bi bilo treba pomagati Makedoniji pri krepitvi nadzora na meji z Grčijo. Avstrija ima po njegovih besedah podobna stališča kot Slovenija.
Turčija obljublja, da bo sprejemala sirske begunce
Turški zunanji minister Mevlut Cavusoglu pa je danes v Amsterdamu v odzivu na kritike zaradi zaprtja dela turške meje za sirske begunce zatrdil, da bo Turčija še naprej izvajala politiko odprtih mej za begunce iz Sirije. Po ofenzivi na Alep jih pričakujejo do 60.000, medtem ko je bilo v državi že pred tem več kot dva milijona sirskih beguncev.
"Še vedno ohranjamo politiko odprtih mej za ljudi, ki bežijo pred nasiljem režima in zračnimi napadi Rusije," je dejal turški minister. "Sprejeli smo jih že 5000, še 50.000 do 55.000 jih je na poti," je dodal.
Turčija je ob novem valu beguncev iz Sirije po ofenzivi režimskih sil Bašarja al Asada in Rusije zaprla del meje na območju, kamor prihajajo Sirci, ki bežijo pred napadi na Alep.
Komisar za evropsko sosedsko politiko in širitvena pogajanja Johannes Hahn je že dopoldne opozoril, da mora država spoštovati mednarodno pravo in sprejeti begunce.
Tudi visoka zunanjepolitična predstavnica unije Federica Mogherini je poudarila, da je ne le pravna, temveč tudi moralna dolžnost zavarovati osebe, potrebne mednarodne zaščite. Spomnila je tudi, da so tri milijarde evrov pomoči Turčiji namenjene prav za zaščito prosilcev za azil.
Nizozemski zunanji minister Bert Koenders, gostitelj neformalnega zasedanja v Amsterdamu, je izrazil zgroženost nad podobami iz Alepa, enega največjih in najbolj ponosnih sirskih mest, ter Turčijo opozoril, da je ljudem, ki potrebujejo humanitarno pomoč, treba omogočiti vstop.
Luksemburški zunanji minister Jean Asselborn je že pred tem opozoril, da bo ofenziva na Alep verjetno sprožila nov val beguncev v Evropo.
Uničujejo čolne tihotapcev
Turška policija je tudi zasegla 49 varnostno neustreznih plovil, s katerimi so želeli tihotapci migrante voziti prek Egejskega morja v Grčijo. Akcijo so izvedli v sklopu aktualnih ostrih ukrepov proti tihotapljenju beguncev v zahodni Turčiji, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Policija je v petek sočasno preiskala tri ilegalne delavnice v pristaniškem mestu Izmir in pri tem zasegla 49 plovil, ki niso ustrezala varnostnih standardom.
Policija je plovila uničila, delavnice pa so zaprli.
Turčija je sprejela že 2,2 milijona beguncev iz Sirije. Migranti sicer večinoma želijo nadaljevati pot proti zahodni Evropi, pri čemer nekateri tihotapcem za nevarno plovbo do Grčije plačajo več tisoč dolarjev.
Avstrija za prestrezanje in vračanje migrantov
Agencija EU za nadzor zunanjih meja Frontex naj migrante, ki jih ustavi na njihovi poti proti Grčiji, pošlje direktno nazaj v Turčijo, pa je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP danes dejal avstrijski kancler Werner Faymann. Vse te ljudi je treba rešiti, a jih takoj zatem poslati nazaj, meni Faymann.
Kot je dejal, je takšen ukrep kot optimalno rešitev na četrtkovi donatorski konferenci za Sirijo predlagal tudi turškemu premierju Ahmetu Davutogluju.
Po poročanju avstrijskih medijev je Faymann načrt označil kot edini učinkovit ukrep za preprečevanje tihotapljenja ljudi. Avstrijska tiskovna agencija APA pa je navedla besede vladnih virov, da bi Turčija v zameno za podporo ukrepu hitreje prejela tri milijarde evrov evropske pomoči za nadaljnje soočanje z migrantskim valom.
Avstrija je bila glede na število prebivalcev ena od držav, ki so lani sprejele največ migrantov. V državi jih je za azil zaprosilo 90.000.
Za podoben ukrep se je konec januarja zavzela tudi Nizozemska, ki je predlagala nov evropski načrt, po katerem bi begunce z grških otokov s trajekti vozili direktno nazaj v Turčijo, ne pa na grško celino. Na drugi strani naj bi se EU obvezala, da bo letno sprejela od 150.000 do 250.000 beguncev.
NSi predlaga zaostritev slovenske azilne zakonodaje
NSi je k vladnemu predlogu zakona o mednarodni zaščiti vložila predlog dopolnil, s katerimi bi se zaostrili pogoji za pridobitev azila. Med drugim bi zožali krog oseb, ki jim zakon priznava položaj družinskega člana prosilca za azil. Prav tako predlagajo, da se uzakoni skupno kvoto oseb za priznanje mednarodne zaščite na največ 5000 oseb.
V času, ko so se nekatere države EU odločile za zaostritev kriterijev za podelitev azila in omejitev števila potencialno sprejetih prosilcev za azil, se je vlada Mira Cerarja očitno odločila ubrati nasprotno pot, so v sporočilu za javnost ob predlogu dopolnil zapisali v NSi. Ob tem so navedli, da je vlada konec decembra lani v zakonodajni postopek vložila "nov zakon o mednarodni zaščiti, ki med drugim širi nabor pravic in rahlja kriterije za pridobitev statusa begunca ali mednarodne zaščite".
Ker tem vladnim nameram v NSi nasprotujejo, so k zakonu vložili predlog dopolnil, s katerimi želijo "slovensko azilno zakonodajo uskladiti s primerljivimi ureditvami v večini držav članic EU in jo prilagoditi gospodarskim in družbenim zmožnostim Republike Slovenije".
Prepričani so, da gospodarska moč naše države in njeno javnofinančno stanje ne omogočata priznavanja statusa družinskega člana širšemu krogu oseb, kamor spadajo drugi sorodniki, kot so bratje, sestre, roditelji polnoletnega ali mladoletnega poročenega prosilca ali oddaljenejši sorodniki. Predlagajo, da tem skupinam torej tak status ne bi bil priznan.
Bi pa v zakonu ohranili priznavanje položaja družinskega člana zakoncu, izvenzakonskemu partnerju, mladoletnim neporočenim otrokom, posvojencem in enemu od roditeljev ali drugi odrasli osebi, ki je odgovorna za mladoletnega neporočenega prosilca. Taka ureditev je po navedbah NSi usklajena z evropsko direktivo in primerljivimi ureditvami v večini držav EU.
Obenem predlagajo, da se v zakon vnese nov člen, s katerim bi uzakonili kvoto oseb za priznanje mednarodne zaščite na največ 5000. Kot so pojasnili, je treba namreč upoštevati nastanitvene zmožnosti naše države in finančna sredstva.
Ker vladni predlog ne vsebuje jasne določitve roka, v katerem mora prosilec zaprositi za azil, so v NSi pripravili tudi dopolnilo, v katerem določajo petdnevni rok za vložitev prošnje za azil, sicer osebe to pravico izgubijo. O pravici do azila mora biti odločeno v roku enega leta, prosilec pa ima nato še pravico do prošnje za podaljšanje tega roka. S tem predlogom se zagotavlja predvsem večja učinkovitost države pri nadzoru prehodov državne meje in obvladovanju migrantskih tokov, kakršnemu smo bili priča lani jeseni, so pojasnili.
K večji varnosti slovenskih državljanov in njihovega premoženja pa bi po njihovem mnenju pripomogli tudi strožji pogoji za odvzem statusa begunca ali subsidiarne zaščite. Z dopolnilom predlagajo, da se ta status odvzame osebam, ki so bile pravnomočno kaznovane ali spoznane za krive prekrškov z elementi nasilja.
V pogovoru za TV Slovenija se je na predlog že odzval predsednik DeSUS in zunanji minister Karl Erjavec. Dejal je, da sam predloga o določitvi kvote oseb, ki bi jim Slovenija še lahko podelila mednarodno zaščito, ne podpira, ker misli, da je treba težave reševati v okviru celovite evropske politike. "Če bo vsaka država ukrepala po svoje, bosta ogrožena EU in schengen," je dejal.
KOMENTARJI (177)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.