Evropski parlament je v Strasbourgu zavrnil pobudo za nezaupnico Evropski komisiji predsednika Joseja Manuela Barrosa, ki jo je na račun t. i. počitniške afere vložila skupina 77 poslancev s prvopodpisanim britanskim evroskeptikom Nigelom Farageom. Za pobudo je glasovalo 35, proti 589 poslank in poslancev, 35 pa se jih je vzdržalo.
Barrosa in njegovo ekipo so že v razpravi na zasedanju parlamenta v Bruslju konec maja podprle štiri največje politične skupine, ki imajo skupaj 597 od 732 poslancev. Barroso je na takratnem zasedanju zavrnil vse očitke, pobudo pa označil za "napad na institucije EU, ki je del populističnega trenda, katerega cilj je omajati zaupanje v povezavo".
Predsedniku Evropske komisije očitajo počitnice na luksuzni jahti grškega ladjarja Spirosa Latsisa. Gostoljubnost ladjarja naj bi bila vredna okoli 10 tisoč evrov. Latsis pa naj bi kmalu zatem iz bruseljske blagajne dobil 10 milijonov eurov regionalne pomoči. Barroso to vztrajno zanika, saj naj bi omenjeno pomoč odobrila že Prodijeva komisija.
Bo dvojni 'ne' ustavi upočasnil širitev EU?
Zavrnitev evropske ustavne pogodbe v Franciji in na Nizozemskem zahteva skrben premislek, kako iz težkega položaja, v katerem se je znašla EU, so v razpravi o posledicah dvojnega "ne" ustavi v Evropskem parlamentu ocenili evroposlanci.
Prava rešitev je po skrbnem premisleku preložiti referendume za določeno obdobje, je ocenil Hans-Gert Poettering iz Evropske ljudske stranke (EPP) ter se zavzel za upočasnitev širitve EU, saj evropski državljani ocenjujejo, da se "vse dogaja prehitro". Rek, da je pogodbe treba spoštovati, ne velja le za EU, temveč tudi za države, ki želijo vstopiti v povezavo, torej tudi za Romunijo in Bolgarijo, je opozoril Poettering. Tem državam je treba dati jasno vedeti, da morajo izpolniti vse pogoje in jim ne vzbujati lažnega upanja, je še dodal. Poleg tega je poudaril, da je treba storiti vse za dosego dogovora o prihodnji finančni perspektivi ter povrniti zaupanje v EU.
Proces ratifikacije evropske ustavne pogodbe se mora nadaljevati, pa je menil vodja socialistov Martin Schulz. Nobena država ne more odločati za druge, vsaka mora odločati sama zase. Ob interpretaciji izidov referendumov v Franciji in na Nizozemskem pa se moramo vprašati, zakaj obstaja prepad med vladami, evropskimi institucijami in državljani. Tudi v 50. in 60. letih minulega stoletja ljudje niso brali evropskih pogodb, vendar pa so zaupali Evropi, da prinaša mir in demokracijo. Zdaj pa smo priča prepadu, ki se poglablja, je dejal. Če zaradi zavrnitve ustavne pogodbe opustimo idejo o širitvi EU, se "igramo z ognjem", je izjavil Schulz in dodal: "Obet za nadaljnjo širitev EU mora ostati, vendar pa je enako nevarno, če obljubljamo širitev brez jasnih meril."
Dvojni "ne" ustavni pogodbi je pokazal, da želijo državljani EU večjo transparentnost delovanja unije, je ocenil vodja skupine Zelenih Cohn Bendid. Če želimo učinkovito Evropo na področju rasti in zaposlovanja, ne potrebujemo kompromisa, ampak ustrezen proračun, ki bi to omogočil. Jean-Marie Le Pen iz skupine Neodvisnih pa je ocenil, da je evropska ustavna pogodba mrtva, "pravzaprav je bila že mrtvorojeni otrok".
