Oblasti v New Orleansu so lastnikom barov, trgovin in pisarn v treh manj prizadetih delih mesta dovolili vrnitev na delo. Tako je med drugim spet živahneje v znameniti francoski četrti, ki jo poplave niso prizadele, pa tudi v središču mesta.
Še vedno pa velja policijska ura – prebivalci so lahko v mestu le med osmo uro zjutraj in šesto popoldne, v primeru dežja pa ga bodo morali takoj zapustiti. Opozorili so jih tudi, da se morajo varovati roparskih tolp, da vode ne smejo uporabljati niti za umivanje ter da bodo najverjetneje imeli kar nekaj težav, ker električno omrežje marsikje še vedno ne deluje.
V naslednjih desetih dneh naj bi se v mesto sicer vrnilo okoli 200 tisoč prebivalcev, ki pa jih bodo tam pričakali uničeni domovi in vojaške kontrole.
Okoli 40 odstotkov New Orleansa je še vedno poplavljenega, čeprav poteka izčrpavanje vode hitreje od prvih napovedi.
Z obnovo proti rasizmu
Ameriški predsednik George Bush je obljubil, da bo zvezna vlada plačala levji delež obnove, ki naj bi stala okoli 200 milijard dolarjev. Ob tem je poudaril, da se Američanom ni treba bati višanja davkov na ta račun, saj naj bi denar dobili z zmanjševanjem izdatkov. Hkrati je obljubil, da bodo ZDA med obnovo razdejanja po orkanu Katrina zagotovile "enakost in dostojnost" za vse.
Obnova predstavlja možnost, da se spopademo z revščino in ostanki rasizma, še meni ameriški predsednik. “Ko bomo pospravljali ruševine, moramo pospraviti tudi ostanke neenakosti,” je dejal po spominski slovesnosti za žrtve orkana Katrina v Washingtonu.
V New Orleansu vendar manj strupov, kot so pričakovali
Analize so pokazale, da je v New Orleansu po orkanu Katrina manj strupenih snovi, kot so sprva napovedovali.
V mestu, ki je še vedno pokriva voda, v kateri so plavala trupla in različni odpadki, so se bali izbruha bolezni in različnih zastrupitev. Iz cevi je zaradi orkana Katrina izteklo tudi okoli 160 tisoč sodčkov nafte. Čiščenje še poteka, doslej pa so uspeli odstraniti približno tretjino izlite nafte.