New Horizons piše zgodovino in učbenike: Pluton povsem od blizu

Devet let in pol, 4,8 milijarde kilometrov dolgo potovanje do tja, kamor ni šlo še nobeno plovilo, narejeno izpod človeških rok. Nasino plovilo New Horizons (Nova obzorja) se bo, kot še nikoli doslej, približalo pritlikavemu planetu Pluton, ki je za nas še vedno velika uganka. Plovilo nam bo pomagalo, da bomo razumeli rob solarnega sistema in Kuiperjev pas - ostanke pri nastanku Osončja. Že v fazi približevanja je plovilo postreglo s fotografijami pritlikavega planeta in njegove največje lune in tako navdušilo znanstvenike, ki so na površju Plutona zagledali zanimive oblike.

Misija, katere vrhunec bomo doživeli jutri, se je začela že pred skoraj 15 leti, če pogledamo še dlje v zgodovino, pa bi morda za čisto prvi začetek lahko vzeli leto 1930, ko so Plutona tudi odkrili. Samo plovilo pa je pot začelo 19. januarja 2006, ko je New Horizons, velik kot klavir, težak okoli 465 kilogramov (teža ob vzletu), na raketi Atlas V iz floridskega Cape Canaverala poletel proti svojemu cilju. Njegova povprečna hitrost približevanja je 49.500 kilometrov na uro, najbližje Plutonu pa bo 14. julija 2015, ko bo od pritlikavca oddaljen le 12.500 kilometrov. Zelo blizu bo tudi Plutonovi luni Charon, saj bo oddaljen le 29.000 kilometrov.

Plovilo seveda do zdaj ni počivalo, ampak je astronomom že postreglo s številnimi fotografijami pritlikavega planeta, še pred tem pa s fotografijami planetov, ki jih je obiskal na svoji poti. Znanstveniki so tako že dobili delčke odgovorov na vprašanja, kakšno je Plutonovo površje, kakšna je geologija, atmosfera … Niso pa denimo odkrili še kakšne lune ali pa prstanov, ki bi jih Pluton morebiti lahko imel. Tako Pluton ostaja v družbi Charon in še štirih lun, ki jih je 'našel' Hubblov teleskop: Nix, Hydra, Styx in Kerberos, vse te lune so bile odkrite potem, ko se je leta 2001 uradno začela misija New Horizons.

Najhitrejše plovilo na svetu

New Horizons je bil na nevarni poti, zaradi visoke hitrosti (55.000 km/h) je bila misija ogrožena že zaradi majhne smeti, ki bi se zaletela v sondo. Vseskozi je Nasina ekipa budno spremljala, če bi se pojavila nevarnost, da bi lahko spremenili smer in tako zaščitili plovilo. Pred dnevi jim je nekoliko zastal dih, ko je za nekaj časa New Horizons prenehal komunicirati z Zemljo, a k sreči je bila prekinitev le kratkotrajna.

Plovilo je opremljeno s sedmimi znanstvenimi inštrumenti, kamerami, spektrometri, detektorji za plazmo in prah. Z vsem tem bo mapiral geologijo tako Plutona kot Charon, mapiral bo sestavo površja, temperaturo, preveril bo, kakšna je atmosfera, skušal bo najti atmosfero okoli Charon, in podobno.

New Horizons bo imel le eno priložnost, da si natančno ogleda mali planet. Zato je narejen, da kolikor hitro lahko dokumentira največ kar lahko. Tako bo zbral kar 100-krat več podatkov, kolikor jih sploh lahko pošlje domov, preden bo odletel mimo. Na Zemljo bo tako še mesece pošiljal zbrane podatke. Kot so zapisali pri Nasi, znanstveniki s to zgodovinsko misijo ne bodo popravljali učbenikov glede Plutona, ampak jih bodo zdaj šele dobro pisali.

Zakaj Pluton?

To je zadnji nekako klasičen planet (čeprav so ga diskvalificirali s seznama planetov), ki ga človeštvo še ni obiskalo in preučilo, so zapisali pri Nasi. Zelo malo pravzaprav vemo o planetu in njemu podobnim. Pluton se nahaja v tako imenovani tretji coni solarnega sistema (notranja cona s skalnatimi planetu, plinski velikani in nato Kuiperjev pas, ki ga namerava New Horizons po predvidevanjih tudi natančneje preučiti). Pluton je največje telo v Kuiperjevem pasu, ponuja dušikovo atmosfero, letne, čase, značilne brazgotine na površju …

Pluton je bil prvi pritlikavi planet, ki ga je leta 1930 odkril Američan Clyde Tombaugh. Sprva je bil seveda krščen kot deveti, zadnji planet v našem Osončju. Njegovo luno Charon so odkrili leta 1978, Nix in Hydro leta 2005, Styx 2011, Kerebos pa 2012. Iz seznama planetov so ga črtali leta 2006, potem ko so odkrili še nekatere druge pritlikave planete, a debata se nadaljuje.

Charon je ogromna luna, saj je le polovico manjša od Plutona. Prav zato je to edini dvoji planetarni sistem. Pluton in Charon namreč krožita okoli skupnega gravitacijskega središča v prostoru med njima, navajajo pri Nasi. Plutona je zelo težko opazovati z Zemlje, ker je tako majhen in tako daleč. Je kar 50.000-krat bolj bleda pika od Marsa. Je pa največji in najsvetejši v pasu - ogromnem območju ledenih in skalnatih objektov oziroma ostankov pri nastajanju našega Osončja, ki se razprostira okoli 3 milijard kilometrov za Neptunovo orbito.

Pluton Sonce obkroži v 248 letih. Povprečna razdalja od sonca je 5,9 milijarde kilometrov. Krožnica okoli Sonca je eliptična, kar pomeni, da je svoji zvezdi najbližje na 4,4 milijarde kilometrov, najdlje pa 7,4 milijard kilometrov. Zadnjič je bil najbližje Soncu leta 1989, med leti 1979 in 1999 je bil Pluton bližje Soncu kot Neptun.

Pluton in Charon se okoli osi zavrtita v 6,4 zemeljskega dneva. Charon in Pluton sta ujeta v gravitacijsko resonanco, ker pomeni, da Pluton vseskozi gledat enak obraz Charon (tako kot Zemlja vedno vidi le eno lice Lune), hkrati pa tudi Charon vseskozi gleda enak obraz Plutona. Plutonov premer ni natančno določen, so zapisali pri Nasi, premer je okoli 2380 kilometrov, Charon pa ima premer 1200 kilometrov.

O preostalih lunicah pa je znano le malo. Hydra je najbolj zunanja in Plutona obkroži v 38 dneh na razdalji 64.700 kilometrov, Nix ga obkroži v 25 dneh na razdalji 48.700 km. Premera Nix in Hydre sta med 40 in 150 kilometrov. Styx se okoli Plutona zavrti v 20 dneh, leti pa med orbitama Charon in Nix, velika je le od 7 do 21 kilometrov. Kerberos pa leti med Nix in Hydro, planet obkroži v 32 dneh, velika je od 10 do 30 kilometrov. Styx in Kerberos sta od 20 do 30-krat bolj bleda od Nix in Hydre.

Časovnica:

19. januar 2006: New Horizons odleti iz Cape Canaverala, gre za najhitrejše vesoljsko plovilo, kdajkoli izstreljeno, maksimalna hitrost je neverjetnih 55.000 km/h. Apollo je do Lune priletel v treh dneh, New Horizons v devetih urah. Pri tej hitrosti bi iz New Yorka v Los Angeles pripotovali v štirih minutah.

Februar 2007: plovilo dobi dodatno pomoč gravitacije Jupitra in tako tudi dodatno hitrost, ob tem tudi zbere dragocene podatke o plinastem velikanu in njegovih lunah. Mimo Jupitra je letel na razdalji 2,3 milijona kilometrov s hitrostjo 21 kilometrov na sekundo.

Jesen 2014: začela se je faza približevanja Plutonu.

Januar 2015: Pol leta pred najbližjim srečanjem so se začela intenzivna opazovanja, da bi pridobili čim več podatkov o Plutonu in njegovih lunah.

2017-2020: plovilo bodo (če bodo projekt odobrili) usmerili proti drugim objektom v Kuiperjevem pasu za Plutonom.