Nevtrini hitrejši od svetlobe: Je kaj ušlo pozornosti znanstvenikov?

V četrtek so znanstveniki, ki so sodelovali pri projektu Opera na tiskovni konferenci povedali, da vse kaže, da so kljub večletnemu natančnemu preverjanju nevtrino delci iz švicarske Ženeve v italijanski Gran Sasso dejansko prispeli s hitrostjo, za spoznanje večjo od hitrosti svetlobe.

Fizik dr. Darko Veberič, zaposlen v Laboratoriju za astrofiziko osnovnih delcev pri Univerzi v Novi Gorici, pravi, da je razlika med izmerjeno hitrostjo nevtrinov in svetlobno hitrostjo tolikšna, kot prehitevanje za 18 metrov na razdalji 730 kilometrov, kolikor znaša razdalja med Ženevo in Gran Sassom.

Če gre za napako, utegne ta po besedah Veberiča izvirati iz meritev razdalje med obema krajema, ki so temeljile na GPS-sistemu. Podatki, ki jih oddajajo sateliti GPS-sistema, so na podlagi orbit satelitov izračunani v navigacijskem centru v Združenih državah. ''Imaš GPS-enoto v Ženevi in GPS-enoto v Gran Sassu. Na podlagi teh enot potem izračunaš razdaljo med obema krajema,'' pojasnjuje Veberič.

''Po drugi strani pa so signali, ki jih pošiljajo GPS-sateliti, nekaj dni vnaprej izračunani v ameriškem centru. Pri satelitih GPS gre namreč za dinamičen sistem, saj se orbite satelitov ves čas spreminjajo in so znane z natančnostjo zgolj do dva metra,'' pravi Veberič.

Trenutni podatki GPS namreč temeljijo na meritvah oddaljenosti satelita od Zemlje, ki so jih kak dan prej, medtem ko je satelit potoval čez Združene države, opravili radarji z natančnostjo zgolj do dva metra. Znanstveniki pri projektu Opera sicer trdijo, da so razdaljo med Cernom v švicarski Ženevi in Detektorjem v Gran Sassu določili na 20 centimetrov natančno.

Če bo obveljalo, da so nevtrini iz Cerna v Gran Sasso dejansko prispeli hitreje kot svetloba, bi to utegnilo v temelju spremeniti naše razumevanje fizike. Teorija relativnosti Alberta Einsteina namreč pravi, da noben delec ne more potovati hitreje, kot potuje svetloba. Če bi teoretično delec potoval hitreje od hitrosti svetlobe, bi to pomenilo, da bi potoval nazaj v preteklost.

A Veberič je previdnejši: ''Upam, da bodo izvajalci eksperimenta Opera sami ponovno preverili vse možne izvore napak in čim prej ponovili eksperiment, preden se začne govoriti o kršitvah teorije relativnosti ali bognedaj o potovanju v preteklost,'' pravi.

Po mnenju Veberiča je bil za odstopanje v hitrosti verjetno odločilen majhen tehničen detajl, ki je mogoče ušel sicer zelo skrbni analizi znanstvenikov Cerna in sodelavcev projekta Opera. V Cernu namreč merijo časovne lastnosti celotnega žarka nevtrinov, medtem ko v Gran Sassu detektor zazna le notranji del žarka.

''Če bi v Gran Sassu imeli možnost detektirati vse nevtrine, ki jih proizvedejo v Cernu, bi bil rezultat verjetno drugačen kot sedaj, ko v Gran Sassu izmerijo le notranji del žarka nevtrinov,'' pravi slovenski znanstvenik, sicer sodelavec pri večih projektih Cerna.

Nove meritve iz eksperimenta Opera nasprotujejo starejšim ugotovitvam eksperimenta Kamiokande, kjer naj bi znanstveniki na astrofizikalni ravni ugotovili, da so nevtrini iz eksplozije supernove leta 1987 prispeli kasneje kot svetloba. To se je takrat interpretiralo tako, da imajo nevtrini sicer maso, ampak izredno majhno. Na manjši razdalji so v eksperimentu Opera ti delci prispeli hitreje kot svetloba.