'Pokopavamo očete, brate in sestre, ne posmrtnih ostankov'

Vsako leto 11. julija, na obletnico genocida, v Srebrenici pokopljejo posmrtne ostanke identificiranih žrtev. Doslej so jih pokopali 5137, med tistimi, ki so jih pokopali letos, pa je 48 fantov, starih med 15 in 18 let. Pokopali so tudi tri ženske, od katerih je bila ena, ko so jo srbske sile ubile, stara 94 let. "Naši otroci se vračajo tja, od koder so odšli leta 1995. A žal niso več živi," je dejala Munira Šubašić, ki vodi združenje žensk iz Srebrenice, katerih možje in sinovi so bili pobiti.

Z današnjo spominsko slovesnostjo so se spomnili več kot 8000 žrtev, v spominskem centru pa so pokopali posmrtne ostanke 520 identificiranih žrtev. Predsednik organizacijskega odbora Ćamil Duraković je v nagovoru poudaril, da so danes pokopali očete, brate in sestre, ne posmrtnih ostankov. "Šele danes vsakemu od njih vračamo identiteto, ime in priimek. Za vse nas danes postajajo ljudje in niso več neznani neidentificirani posmrtni ostanki," je dejal Duraković, sicer župan Srebrenice, ki je bil edini politični govorec na današnji spominski slovesnosti. Ta je bila letos izključno verske narave.

"Ko so jih ubijali, niso bila pomembna njihova osebna prepričanja niti ideologija, ker so jih ubili zaradi tistega, s čimer so se rodili," je dejal. V mestu, kjer je 17 let po genocidu večinsko prebivalstvo srbsko, je izpostavil, da je Srebrenica "naša zadnja trdnjava, kraj iz katerega ne smemo in ne bomo odšli".

V župana vrgli steklenico

Tik pred začetkom slovesnosti je skupina neznancev v Durakovića vrgla steklenico, poroča Dnevni avaz. Ta je v svojem govoru dejanje nestrpnežev obsodil in zbrano množico pozval, "naj se trudijo delati stvari, od katerih bodo imeli otroci tistih, ki jih danes pokopavamo, korist."

Avstrijski časnik Die Presse pa poroča, da sta združenje srbskih vojnih veteranov in srbska pravoslavna skupnost v Srebrenici za današnji dan napovedala nogometni turnir s piknikom. "Da so se za proslavo odločili prav na današnji dan, ni drugega razloga kot ta, da nam na rane posipajo sol," je za časnik objavo praznovanja komentirala Hatidža Mehmedović iz združenja Matere Srebrenice.

Združenja proti političnim govorom

Spominske slovesnosti se je udeležilo okoli 40.000 ljudi iz BiH in sveta, ob svojcih žrtev tudi več visokih predstavnikov držav. Na izrecno zahtevo združenj svojcev žrtev na čelu z Materami enklave Srebrenica in Žepa na slovesnosti razen Durakovića ni bilo političnih govorov. Združenja so celo zahtevala, da bi političnim predstavnikom prepovedali udeležbo na spominski slovesnosti, ker "si s Srebrenico vsi pridobivajo politične točke". Tega nato organizatorji niso storili, so pa zbrani pred začetkom slovesnosti z žvižgi dočakali nekatere politične predstavnike.

Evropski dan spomina na genocid

Evropski parlament je 15. januarja 2009 sprejel resolucijo, s katero je 11. julij razglasil za evropski dan spomina na žrtve genocida v Srebrenici. To je spominski dan, ki je namenjen spoštovanju in poklonu žrtvam nesmiselne morije ter ohranjanju njihovega spomina in spomina na tragičen dogodek. S tem dnem Evropa izkazuje obžalovanje za dogodke, ki jih ni zmogla preprečiti.

Pred 17 leti so sile bosanskih Srbov v Srebrenici in njeni okolici pobile več kot 8000 Bošnjakov. Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu je pokol leta 2004 označilo za genocid.

Da se je pred 17 leti nad muslimani res zgodil genocid, je nedavno zanikal novi srbski predsednik Tomislav Nikolić, ki je z izjavo, da v Srebrenici ni bilo genocida, pač pa velik zločin, ki so ga zagrešili nekateri pripadniki srbskega naroda, dvignil veliko prahu v Bosni.

Se je pa ob obletnici že odzval ameriški predsednik Barack Obama, ki je svojcem žrtev izrazil sožalje in obsodil zanikanje genocida. Obama je poudaril, da bo ime Srebrenica vedno povezano "z enim najbolj mračnih dogodkov 20. stoletja". ZDA "zavračajo poskuse izkrivljanja obsega tega zločina, racionalizacije njegovih motivov, da se krivijo žrtve in zanika nesporno dejstvo, da je šlo za genocid". Pravica, ki jo zaslužijo žrtve genocida, se deloma uresničuje na sodiščih v Haagu in BiH, kjer storilci tega zločina, vključno z nekdanjim vojaškim in političnim voditeljem bosanskih Srbov Ratkom Mladićem in Radovanom Karadžićem, končno odgovarjajo za svoja dejanja, je poudaril Obama.

Mladić grozil, da bo pobil vse razen otrok

Na sojenju proti Mladiću je v torek pričal David Harland, nekdanji predstavnik mirovnih sil ZN Unprofor, ki je med pričanjem dejal, da se je na srečanjih s predstavniki ZN med vojno v BiH Mladić obnašal kot nasilnež. Na enem od teh sestankov novembra 1993 naj bi Mladić, po besedah Harlanda zagrozil, da "bodo pobili vse razen otrok" v bošnjaških enklavah v vzhodni Bosni – Srebrenici, Žepi in Goraždu –, če Bošnjaki ne bodo izpustili srbskih vojakov, ki so jih takrat prijeli.

Več tisoč zgodb, kot je Rufejdina

"Nekoč sem živela zato, da sina do kruha spravim in da vidim, kako si bo družino ustvaril, potem sem 17 let živela le z enim razlogom, da najdem njegove kosti. Zadnje mesece pa sem živela le z mislijo, da ga pokopljem. Zdaj nimam več razloga za življenje," svojo tragično zgodbo za Dnevni avaz opisuje Rufejda Buhić, ki so ji srbski vojaki ubili moža in 15-letnega sina. "Šele ko so me letos poklicali in mi povedali, da so identificirali kosti mojega edinca Razima, sem dojela, da je mrtev. Vsakega 11. v mesecu grem na proteste v Tuzlo. Moram, da preprečim, da bi še kakšna mati tako trpela."

V Ljubljani minuta molka za srebreniške žrtve

Združenje Zemzem, ki deluje znotraj Islamske skupnosti v Sloveniji, je danes predsedniku Danilu Türku že drugo leto zapored podelilo simbol Srebrenice (beli cvet) v spomin na žrtve genocida. Predsednik se je zavzel za to, da bi v stikih z Bosno in Hercegovino dosledno skrbeli za spoštovanje spomina na žrtve genocida v Srebrenici, tako ob obiskih političnih delegacij kot tudi ob drugih priložnostih. Prav tako je poudaril pomen dobrega informiranja in prevajanja del, ki pričajo o tem tragičnem dogodku, v slovenščino.

Združenje na ljubljanskem Prešernovem trgu je ob 19. uri z minuto molka počastilo spomin na žrtve genocida. Prav tako so v zrak spustili bele balone kot simbolni prikaz izginjanja nedolžnih življenj.

Preberite zgodbo Nure Begović, ki je v pokolu izgubila 16 članov ožje družine in že vrsto let aktivno sodeluje v združenju Žene Srebrenice.