Aretirani uslužbenci britanskega veleposlaništva

Iranske oblasti so včeraj aretirale osem uslužbencev britanskega veleposlaništva v Teheranu, ker naj bi odigrali pomembno vlogo v povolilnih nemirih. Po besedah britanskega zunanjega ministra Davida Milibanda naj bi bilo aretiranih devet njihovih uslužbencev, vendar naj bi jih nekaj že izpustili. "Še vedno smo zaskrbljeni za nekaj uslužbencev, ki so po naših informacijah še vedno pridržani. Podatki o njihovem številu se spreminjajo iz ure v uro.“

Aretacije je sicer označil za 'nadlegovanje' in dejal, da so obtožbe brez prave podlage. "Trditev, da je britansko veleposlaništvo kakor koli sodelovali v demonstracijah v Teheranu v zadnjih nekaj tednih, je popolnoma neutemeljena.“

Britanske oblasti so ostro protestirale pri iranskih, vendar pa se te še niso odzvale.

Novico o aretacijah je sporočila iranska tiskovna agencija Fars, ne da bi pri tem navedla vir.

Štetje 10 odstotkov glasov ni dovolj

Medtem se glavni poraženec iranskih predsedniških volitev Mir Hosein Musavi ne strinja z ustanovitvijo posebne komisije, ki bi nadzorovala ponovno štetje desetih odstotkov glasovnic, ki so bile oddane na volitvah 12. junija. Moti ga namreč omejitev preiskave glede nepravilnosti na štetje zgolj 10 odstotkov. To po njegovem mnenju ne more povrniti zaupanja ljudi. Musavi je ob tem znova zahteval razveljavitev volitev, saj naj bi bil to najprimernejši način za rešitev nastalega položaja. Nekdanji premier meni tudi, da bi morali vprašanje predati organu, ki bi upošteval šeriatsko pravo, ki bi imel pravni status in bi bil neodvisen.

Drugi poraženec predsedniških volitev Mehdi Karubi se je medtem zavzel za ustanovitev posebnega organa, ki bi preučil vse vidike volitev. Samo vnovično delno štetje glasov po mnenju Karubija ni dovolj. Karubi bi v primeru ustanovitve neodvisnega organa v njem imenoval svojega predstavnika.

Četrti kandidat na nedavnih volitvah Mohsen Rezaj je že včeraj sporočil, da je pripravljen sodelovati v komisiji, če se ji bosta pridružila tudi druga dva poražena kandidata Musavi in Karubi.

Nevarnost v bolnišnicah?

Kot trdi Amnesty International (AI), so po Irance, ki so bili ranjeni v protestih in so se zdravili v bolnišnicah, prišli člani islamske milice Basidž. AI se sklicuje na poročanja ljudi, ki so zapustili Iran in tiste, ki imajo tam sorodnike. Basidž sicer ukaze dobiva od iranske revolucionarne garde, ki jo vodi ajatola Khamenei.

AI pravi, da je Basidž prepovedal zdravniškemu osebju, da zberejo osebne podatke ranjenih protestnikov. Hkrati naj jih ne bi smeli vprašati, kje in kako je prišlo do poškodb. Potem ko jih oskrbijo, pa naj bi jih milica prepeljala na neznano lokacijo.

Tovrstne informacije je težko preverjati. Iran je zelo omejil delo novinarjev, tako da tudi največje svetovne medijske hiše dobijo iz Irana le močno okrnjene informacije.

Sicer ameriški CNN poroča o pričanju ženske, ki je pripotovala v ZDA z zlomljenim gležnjem in palcem. Dejala je, da je bila poškodovana v protestih, a se je zaradi lastne varnosti bala oditi v bolnišnico. Prav tako kot naj bi imeli tamkajšnji novinarji navodila, da ne poročajo o tem, kar vidijo, naj bi tudi osebje bolnišnic dobilo ukaz, naj se izogibajo javnosti.
AI sicer poroča tudi o številnih osebah, ki jih je Iran pridržal. Šlo naj bi za okrog 70 intelektualcev, osem politikov, hkrati pa tudi veliko aktivistov opozicije in mednarodnih novinarjev.