Streljali na Sakašvilija in Kaczynskega

Gruzijski predsednik Mihail Sakašvili in poljski predsednik Lech Kaczynski "sta obiskala nadzorno točko blizu Akhalgorija, ko so Rusi začeli streljati. Predsednika sta takoj odšla. Žrtev ni bilo," je povedala Sakavšilijeva tiskovna predstavnica Nato Partškaladze. Po njenih besedah ni jasno, ali so bili streli uperjeni na konvoj s predsednikoma ali v kako drugo smer.

Predstavnik poljskega predsednika je povedal, da se je incident zgodil na kraju, ki bi moral biti v skladu z dogovorom o prekinitvi ognja "v gruzijskih rokah", ruski vojaki pa so bili "30 metrov od predsednika". Po nekaterih podatkih naj bi vojaške sile Južne Osetije nekajkrat ustrelile v zrak, potem ko se je konvoj vozil s poljskim in gruzijskim predsednikom približal spornemu področju, je dejal nek očividec. Po poročanju Reutersa iz televizijskih posnetkov prav tako ni mogoče zaključiti, katera stran je streljala na konvoj vozil.

Ruska mirovna misija v Južni Osetiji je zanikala, da so njene sile streljale na konvoj z gruzijskim in poljskim predsednikom. "Trditve, da so bile ruske sile vpletene v streljanje na konvoj, ne ustrezajo realnosti," je povedal predstavnik ruske misije v Chinvaliju.

Obletnica revolucije vrtnic

Sakašvili je v soboto zvečer ob peti obletnici t. i. revolucije vrtnic Rusijo označil za glavno nevarnost demokratičnemu razvoju Gruzije. "Mi smo glavna tarča tega največjega agresorja na svetu," je v televizijskem nagovoru dejal Sakašvili.

Gruzijci danes obeležujejo peto obletnico mirne, prozahodne revolucije, s katero je opozicija na čelu s sedanjim predsednikom Sakašvilijem strmoglavila dolgoletni režim Edvarda Ševardnadzeja. Pet let kasneje se država le stežka pobira po avgustovskem konfliktu z Rusijo zaradi separatističnih pokrajin Južne Osetije in Abhazije, pretresajo pa jo tudi notranjepolitični spori.

Sašavili je ob obletnici v soboto zvečer Gruzijce pozval, naj se združijo proti 'nevarni grožnji' iz Rusije, kot so se med revolucijo. "Napadeni smo bili zaradi uspehov zadnjih petih let, to je bilo zadnje izzivanje imperija," je dodal. "Še nikoli se nismo soočili s tako nevarno grožnjo. Potrebujemo moč in enotnost. Verjeti moramo v prihodnost in imeti pogum. Namesto jutrišnjega praznovanja moramo pokazati enotnost, kot smo jo 23. novembra 2003," je v soboto še poudaril Sakašvili. Gruzija bo po njegovih besedah nadaljevala pot, na katero se je v smeri EU in zveze Nato podala z revolucijo vrtnic.

Sakašvili je sicer tudi priznal, da doslej niso bili izpolnjeni vsi cilji nekrvave revolucije. Revščina in brezposelnost sta še vedno na visoki ravni. Kljub temu se je gruzijsko gospodarstvo v zadnjih petih letih okrepilo, je po poročanju dpa še dodal gruzijski predsednik.

Protesti proti Sakašviliju

Današnjo obletnico dogodkov, med katerimi so Sakašvili in njegovi privrženci z vrtnicami v rokah Ševardnadzeja prisilili k odstopu, so zaznamovali protesti proti predsednikovi vladavini.

Več kot 200 opozicijskih aktivistov, po nekaterih podatkih naj bi jih bilo tudi 350, je protestiralo pred poslopjem televizijske postaje Imedi. Televizijo je policija zaprla že novembra 2007, torej v času, ko so zlomili proteste proti Sakašviliju. "Svoboda govora je v Gruziji resno ogrožena, ne govorim samo o televiziji Imedi, ampak o vseh televizijskih postajah v državi," je dejal vodja opozicijske Konzervativne stranke Kakha Kukava.

"Demokracije ne more biti brez svobode govora," je dejal vodja Združene opozicije Levan Gačečiladze. Protestniki so danes zahtevali tudi sklic predčasnih parlamentarnih in predsedniških volitev, ki naj bi bile prihodnje leto. "Najboljše darilo, ki bi nam ga danes lahko dal Sakašvili, bi bila napoved odstopa," je dejal vodja Delavske stranke Tengiz Džibadze. Nekdanja gruzijska zunanja ministrica Salome Zurabišvili je na shodu izjavila, da bo prihodnji teden odpotovala ZDA, kjer bo načela vprašanje svobode govora v Gruziji. 

Nekdanja predsednica parlamenta in sovoditeljica revolucije vrtnic Nino Burdžanadze pa je obletnico izkoristila za ustanovitev nove opozicijske stranke. Na ustanovnem kongresu stranke Demokratično gibanje - Združena Gruzija v Tbilisiju je Burdžanadzejeva poudarila, da je gruzijsko ljudstvo 23. novembra 2003 na oblasti mirno privedlo novo vlado v upanju, da bo znova vzpostavila ozemeljsko celovitost.

Za zmago novih političnih sil

Sedaj pa so po besedah Burdžanadzejeve Gruzijci razočarani nad oblastmi. "Vsaka vlada, ki doživi vojaški poraz in izgubi nadzor na nacionalnim ozemljem, mora odstopiti ali pa morajo ljudje oblast zamenjati na volitvah. Sedanja gruzijska vlada ni odstopila, zato bomo vztrajali pri volitvah in v upanju na zmago novih političnih sil," je še dodala.

Burdžanadzejeva velja za morebitno predsedniško kandidatko na volitvah leta 2013. Sakašvili je kljub prizadevanjem opozicije, da bi ga spravili z oblasti, zmagal na januarskih predsedniških volitvah in si tako priskrbel še en petletni mandat.