Košarica za Obamo

Ameriški predsednik Barack Obama je v četrtek dejal, da bi morala palestinska država ležati v okvirih meja, ki so veljale pred šestdnevno vojno na Bližnjem vzhodu leta 1967. Takoj se je odzval izraelski premier Benjamin Netanjahu, ki pravi, da je to "neopravičljivo" in od Washingtona pričakuje, da bo dovolil, da Izrael ohrani vse večje naselbine, ki so na okupiranih območjih.

Netanjahu je danes na dvournem sestanku z Obamo v Beli hiši predlog odkrito zavrnil. V dramatičnem nastopu je opozoril, da se bo "mir, ki bi temeljil na utvarah, na koncu raztreščil na čereh realnosti Bližnjega vzhoda". "Edini mir, ki bo zdržal, bo tisti, ki bo temeljil na realnosti, na trdnih dejstvih. Mislim, da bodo morali Palestinci sprejeti nekaj osnovnih realnosti, če želimo, da bo mir," je dejal.

Kljub očitni košarici, je Netanjahu dejal, da to ne pomeni, da se Izrael umika iz pogajanj in da bo še vedno sodeloval z ameriškim predsednikom. A po drugi strani je tudi opozoril, da bo moral palestinski predsednik Mahmud Abas izbrati med novim zavezništvom z gibanjem Hamas in med mirom z Izraelom. "Upam, da bo izbral prav," je še dejal Netanjahu.

Obama ga je medtem ravnodušno opazoval s stola, z roko na ustih. Pred tem je tudi sam dejal, da imata ZDA in Izrael "nekaj razlik" v pojmovanju, kako bi morali napredovati na Bližnjem vzhodu. "A to se dogaja med prijatelji," je dejal predsednik ZDA, ki tokrat sicer ni omenjal meja izpred šestdnevne vojne leta 1967.

Ocenil je tudi, da bi Izrael arabske pomladi moral izkoristiti za napredek v mirovnem procesu. A hkrati je izrazil razumevanje, da so procesi v arabskih državah za Izrael lahko tudi tveganje. Hkrati se je tudi strinjal z Netanjahujem, da bodo "Palestinci morali odgovoriti na nekaj zelo težkih vprašanj glede dogovora, ki je bil sklenjen med Fatahom in Hamasom".

Vseeno je Obama prepričan, da Izraelci in Palestinci ob posredovanju ZDA lahko dosežejo dogovor, po katerem bo judovska država lahko varovala svoje meje in ne bo ranljiva. A ravno na tej točki mu je Netanjahu pojasnil, da meje izpred leta 1967, ki jih je predlagal Obama, niso take in jih Izrael ne bi mogel braniti. "Izrael je pripravljen na velikodušne kompromise, toda ne more se umakniti nazaj na meje iz leta 1967," je še dejal izraelski premier.

EU podpira Obamo

Nemška kanclerka Angela Merkel je podprla Obamov govor o umiku Izraelcev z ozemlja, ki so ga Izraelci zasedli leta 1967. Dejala je, da je to pot, ki je dobra in tudi izvedljiva.

Poziv ameriškega predsednika je "toplo pozdravila" tudi Evropska unija. Skupni cilj EU in ZDA ostaja "pravična in trajna rešitev" z Izraelom in palestinsko državo, ki "živita druga ob drugi v miru in varnosti", so sporočili iz Bruslja. EU tudi upa na hiter napredek v mirovnih prizadevanjih.

"Podpiramo pogumno sporočilo ameriškega predsednika glede potrebe po nujni akciji, da bi rešili konflikt na Bližnjem vzhodu," pa je po pogovorih z nemškim zunanjim ministrom Guidom Westerwellejem in francoskim Alainom Juppejem dejal poljski zunanji minister Radoslaw Sikorski. "Obama je storil, kar mu je svetovala Evropa. Izražamo mu podporo."

'Ni artikuliral načrta za mir'

Na Obamove besede pa so se ostro odzvali republikanci. Vodja republikanske večine v predstavniškem domu Eric Cantor je razočaran, saj Obama "ni predstavil resnega načrta za dosego miru na Bližnjem vzhodu". "Danes je predsednik predstavil svoje želje za mir na Bližnjem vzhodu – to je cilj vseh nas – a ni artikuliral načrta za dosego tega cilja," je povedal Cantor in dodal, da to načenja poseben odnos med ZDA in Izraelom ter slabi obrambne sposobnosti Izraela.

Danes je sicer časopis New York Times zapisal, da naj bi Obama svojim pomočnikom izrazil prepričanje, da Netanjahu ne bo nikoli sprejel konsenza, ki je potreben za dosego mirovnega sporazuma na Bližnjem vzhodu.