Nesreča trajekta na Kiribatih: posadka pijana, kapitan nekompetenten

Lanskega januarja je trajekt MV Butiraoi odrinil iz pristanišča z oddaljenega tihomorskega otoka Nonouti, ki je eden od 32 atolov države Kiribati. Izmed 102 potnikov jih je večdnevno kalvarijo na odprtem morju preživelo le sedem, piše CNN.

Ženska umrla med rojevanjem

Ugotovili so, da je bila posadka pijana, kapitan pa ni imel ustreznih kompetenc. Komisija je ugotovila, da so odločitve posadke prispevale k hudim razsežnostim največje nesreče v zgodovini Kiribatov. Večina žrtev nesreče je umrla zaradi lakote, dehidracije in podhladitve, ena ženska pa naj bi umrla med rojevanjem.

Trajekt je svojo pot pričel 18. januarja 2018, na njem je bilo 89 potnikov in 13 članov posadke. Namenjeni so bili na atol Betio, ki je oddaljen 288 kilometrov, po podatkih novozelandskih oblasti pa naj bi za pot potrebovali dva dni.

Reševalno akcijo sprožili šele osmi dan, le sedem ljudi preživelo

A ko je nekaj več kot 17-metrska ladja zaplula na odprto morje, se je morala soočiti z 2,5-metrskimi valovi. Po 30 minutah je ogrodje ladje pričelo popuščati in tramovi so se začeli prelamljati. Trajekt je razpadel in potonil.

Ladja je imela le dva rešilna čolna za 25 oseb in dva delovna aluminijasta čolna. Razpadajoči trajekt je en reševalni čoln poškodoval, zato je bil neuporaben, drugega pa niso uspeli spraviti v vodo. Po treh dneh je začel razpadati tudi eden od aluminijastih čolnov in kmalu je potonil. Na edinem preostalem čolnu ni bilo praktično nobene hrane več, zato so preživeli pričeli množično umirati.

Iskalno in reševalno akcijo so sprožili šele 26. januarja, kar osem dni po tem, ko je trajekt začel svojo pot. 28. januarja je čoln s preživelimi opazilo letalo novozelandskega vojaškega letalstva. Med sedmimi preživelimi, ki so trpeli za dehidracijo in blažjo podhranjenostjo, sta bila dva člana posadke in 14-letno dekle, še piše CNN.

Avstralske, novozelandske in ameriške oblasti so z reševanjem nadaljevale do 3. februarja, medtem ko so Kiribati iskanje nadaljevali do 8. februarja. Ostalih 95 ljudi na krovu niso našli.

Ladja v slabem stanju in neprimerna za plovbo

Komisija je v poročilu navedla, da je na slabo stanje ladje opozarjala, še preden je trajekt zapustil pristanišče, saj je bil zaradi slabega vzdrževanja in pogoste prenapolnjenosti poškodovan.

Licenca za ladijski radio je potekla 1. januarja, dovoljenje za plovbo pa naj bi poteklo 20. januarja. Trajekt tako 18. januarja sploh ni bil primeren za plovbo, je ugotovila komisija.

3. januarja je pomorski inšpektor preveril trajekt in ugotovil, da ima premalo rešilnih jopičev in da je premalo prostora na aluminijastih čolnih za potnike, zato mu je prepovedal, da bi prevažal potnike. Naslednji dan se je ladja zapletla v ribiške mreže in poškodovala propeler. Ob izplutju 18. januarja bil pritisk na ladjo, prenatrpano s potniki in prenaloženo s tovorom, prevelik, je dodala komisija.

Na kopnem nihče ni vedel za nesrečo, kapitan naredil kopico napak

Serijo napačnih odločitev je sprejel tudi kapitan. Kljub opozorilom, da je na morju slabo vreme in visoki valovi, se je odločil za pot. Ko so se po ladji zaslišali glasni zvoki, je ni upočasnil, med kaosom, ki je nastal, pa ni odigral svoje vloge, je prepričana komisija.

"Videli so ga sedeti na krovu, bilo mu je žal in bil je zmeden," piše komisija in dodaja, da je posadka reševala le svoja življenja, kapitan pa je popolnoma pogorel kot njihov vodja.

Na kopnem nihče ni vedel, kaj se je dogajalo na morju. Kapitan obalne straže ni obvestil o odhodu, ni poslal klica na pomoč, ko je ladja pričela razpadati in ni aktiviral radijskega signala, ki bi druge obvestil o njihovem položaju, kar je povzročilo zamik reševalne akcije, zaradi česar je bilo žrtev še več. Posadka naj bi tudi več ur popivala, kar je povzročilo, da je imel vsak član "pijane posadke občutek moči, da lahko sam obvladuje situacijo".