"Tukaj je ležal, ko se je pripeljal po begu dol, tri minute po tem, ko je najel sanke. Tukaj je ležal in se boril za življenje, ob njem so bili njegov brat in dva otroka," na kraju nesreče opisuje oče nesrečnega 43-letnika Roman Černivec.
Žena ga je obrnila na bok in klicala na pomoč. Reševalcev ni bilo, prav tako ne defibrilatorja. "Potem se je naključno na te klice odzval in se pripeljal hrvaški zdravnik, ki je tukaj smučal in ga je reševal na klasičen način s pritiskanjem na prsi in ga je po ne vem koliko minutah tudi spravil k sebi, ampak on ni imel kaj vzeti v roke," dogajanje opiše Černivec.
Žena je medtem iskala defibrilator, prav tako nekateri, ki so bili priča dogodku, saj na smučišču niso dobili informacije, kje se nahaja. "Nihče ji ni vedel povedati, šele med tem časom so potem ljudje, ki so videli to agonijo, poslali defibrilator iz hotela Kompas in hotela Ramada."
S smučišča odgovarjajo, da reševanje ni bilo prepozno
S Kranjske Gore so odgovorili, da imajo defibrilator na vrhnji postaji sedežnice Vitranc 1, saj naj bi bila to centralna točka, s katere lahko dosežejo celotno smučišče. In da tega niso uporabili, ker so bili tisti iz hotela bližje. "Tudi reševalec, ki je kasneje prišel in je bil prisoten na smučišču, verjetno, je prišel brez vsega."
Oče pokojnega pravi, da pomoč ni bila ne ustrezna ne pravočasna. "Tukaj se ne vidi, kje je reševalna postaja. Ni droga, ni table, ni ničesar. Nekdo, ki tukajšnjega območja ne pozna, ne ve, kje bi iskal pomoč," še opozarja Černivec. "Obiskovalec je prišel do naše reševalne službe, kjer je povedal, da ob vznožju smučišča leži na tleh neodzivna oseba. Naš reševalec se je takoj odzval in tudi šel na kraj," pa so še zapisali v odgovoru smučišča in dodali, da reševanje ni bilo prepozno.
"Jaz ne obtožujem nikogar direktno, za to so druge službe, ampak trdim, da tako smučišče s tako infrastrukturo mora imeti označeno reševalno postajo in defibrilator z označeno postajo, ki ga usposobljen človek lahko vzame takoj," dodaja Černivec, ki bo pravico iskal tudi po pravni poti zgolj zato, ker si ne želi, da bi se še komu ponovila ista zgodba.
Kakšen je postopek oživljanja?
Defibrilatorji, za katere še vedno ni skupne baze lokacij, so velikokrat za ograjami, pa v podjetjih in šolah. In kaj hitro se lahko zgodi, da ko defibrilator potrebujemo, do njega ne moremo. A tudi če ne moremo do defibrilatorja, lahko človeku, ki je nezavesten, neodziven, ne diha oziroma ne diha normalno in se ne premika, pomagamo.
Postopek oživljanja s stiski prsnega koša je ključen od trenutka, ko se oseba zgrudi, do prihoda reševalcev. 30 stiskov prsnega koša, dva vpiha usta na usta. Če se umetnemu dihanju hočemo izogniti, ni nič narobe, pravijo strokovnjaki, v tem primeru stiskamo prsni koš neprekinjeno. Vsaka minuta brez močne masaže srca zmanjša možnost preživetja za kar 10 odstotkov.
Pomembno je, da nujna medicinska pomoč pride v najkrajšem možnem času do človeka s srčnim zastojem. Večinoma se ob taki osebi znajdejo mimoidoči ali pa domači, zato je pomembno, da vsi poznamo postopek oživljanja. Najprej zvrnemo glavo nazaj, da sprostimo dihalno pot, nato preverimo dihanje. Če oseba v desetih sekundah naredi zgolj dva vdiha, nemudoma pristopimo k oživljanju.
"Ena roka gre na ključnico, druga gre na spodnji rob reber in jih položimo samo skupaj. Tam, kjer se palca stikata, je približno sredina prsnega koša. Položimo peto vodilne dlani, prekrižano z drugo roko, prepletemo prste, se postavimo in začnemo," ponazori reševalec Martin Penko Šajn.
Naj vas pokanje reber ne prestraši
Čeprav temu laično rečemo masaža srca, moramo povedati, da ne gre za masažo, temveč za stiske prsnega koša, pri katerih srce pritiskamo ob hrbet, s čimer ga spodbujamo. Če je oseba na postelji, jo moramo povleči na trdno površino, sicer se bo oseba odbijala nazaj k nam. Stiski morajo iti pet do šest centimetrov globoko. Pod dlanmi vam bodo pokala njegova rebra, a reševalci opozarjajo, naj vas to ne ustraši. "V prvih petih, desetih stiskih bo prihajalo do pokanja, čutili bomo na dlani roke, da nekaj lomimo, ampak pomembno je vedeti, da se ne smemo ustaviti," opozarja Penko Šajn.
Pomembno je, da se osebe, ki stiskajo prsni koš, izmenjujejo, tretja naj poišče defibrilator. Do namestitve defribrilatorja prsni koš neprestano stiskate. Skozi postopek vas nato vodi naprava. "Ne dotikaj se bolnika, analiziram srčni ritem. Svetujem šok. Ne dotikaj se bolnika. Pritisni utripajoč gumb za šok. Šok izveden, prični z oživljanjem," vas bo opozoril defibrilator sam.
Pomemba je takojšnja pomoč in hiter prihod reševalcev
Kljub temu da je še vedno prisotna miselnost, da bo pomagal nekdo drug, se to počasi spreminja. "Opažamo porast ljudi, ki vseeno pristopijo in pomagajo." Pa znajo? "Znajo, zato ker tudi ko pokličemo 112, in če nismo prepričani, lahko ostanemo na zvezi, in nas dispečerska služba vodi in daje navodila tako glede temeljnega oživljanja kot drugih nujnih stanj," dodaja Anja Košič, spremljevalka v nujnem reševalnem vozilu.
Temeljno oživljanje močno povečuje možnosti preživetja, še bolj pa to, kako hitro na kraj dogodka pride tudi prva nujna medicinska pomoč.
