Sirski zunanji minister Al Šara je dejal, da "noben visoki predstavnik, ki je sodeloval v napadu na Kuvajt leta 1990 in v vojni med Irakom in Iranom med letoma 1980 in 1988 ni poskusil in niti ne bi mogel vstopiti v Sirijo, saj so vedeli, da je Sirija te vojne obsodila". Sirija je bila edina arabska država, ki se je med iransko-iraško vojno postavila na stran Irana, leta 1991 pa je podprla mednarodno koalicijo, ki je pod vodstvom ZDA pregnala iraške enote iz Kuvajta.
Sirski veleposlanik v Washingtonu Rostom Al Subi je pozdravil možnost diplomatske misije ameriškega zunanjega ministra Colina Powella. "Neposredni dialog je boljši kot obtoževanje na daljavo," je dejal Subi.
Ameriški zunanji minister Powell je zatrdil, da Združene države ne nameravajo vojaško obračunati s Sirijo. Arabske države pa so se odzvale na ameriške obtožbe, da Sirija razvija orožje za množično uničevanje. Mnenja so, da bi moral o ameriških grožnjah razpravljati VS ZN. Po zagotovilih Washingtona naj bi Sirija kljub ameriškemu svarilu še naprej nudila zatočišče Sadamovim funkcionarjem.
Po zadnjih trditvah naj bi Sirija vstop v državo dovolila nekdanjemu šefu iraške obveščevalne službe Farahu Hijaziju, ki je iz Tunizije v Damask vstopil z iraškim diplomatskim potnim listom. Američani Hijaziju očitajo vpletenost v poskus atentata na predsednika Busha Starejšega leta 1993 v Kuvajtu.
