Ura je odbila skoraj polnoč, ko so znanstveniki Univerze v Michiganu v Amazonskem pragozdu v bližini svojega tabora zaslišali prasketajoče zvoke. Sledili so jim in zagledali prizor, ki bi marsikoga pognal naravnost v beg: orjaško tarantelo, ki po tleh vleče pokončanega oposuma.
Velikanski pajek je tako imenovanega mišjega oposuma držal za vrat, bitje pa je še vedno trzalo. Dogajanje so znanstveniki opazovali približno pet minut in ga tudi posneli. Pajek je plen povlekel za korenine bližnjega drevesa in tam nato v miru užival v obroku.
Nenavaden prizor, ki pa je znanstvenike navdušil, so posneli leta 2016, podrobneje pa so ga opisali pred dnevi za strokovno revijo Amfibian & Reptile Conservation (Ohranjanje dvoživk in plazilcev).
V članku z naslovom Ekološke interakcije med členonožci in majhnimi vretenčarji v nižinskih predelih Amazonskega deževnega gozda je dokumentiranih 15 primerov členonožcev (večinoma velikih pajkov in stonog), ki prežijo na vretenčarje, kot so manjše žabe, kače in kuščarji.
"To niso vsakdanji pojavi. Kakršenkoli napad, ki vključuje vretenčarja – najsi gre za kačo, ki požre žabo, ali ptico, ki pomalica kuščarja – so redki," pojasnjuje Dan Rabosky, profesor ekologije in evolucijske biologije na Univerzi v Michiganu. Rabosky tako v upanju po novih tovrstnih odkritjih enkrat ali dvakrat letno skupino mladih raziskovalcev pelje v amazonsko džunglo na jugovzhod Peruja, poroča CNN.
"Naše raziskave so v prvi vrsti osredotočene na to, da poskušamo razvozlati, zakaj je v tropskih predelih toliko živalskih in rastlinskih vrst. To je uganka, ki navdušuje biologe," razlaga profesor. Ekipe, ki jih vodi med pogosto težko prehodno džunglo, sicer iščejo predvsem kače, žabe in kuščarje. Med nočnimi sprehodi pogosto naletijo tudi na zelo velike pajkovce. "To so veliki aktivni plenilci, ki so ves čas na preži," pravi znanstvenik in dodaja, da jih navadno tako zasačijo med lovom na čričke in kobilice.
A kot kaže, njihova prehrana niso le žuželke. Rabosky meni, da znanost podcenjuje število malih vrtenčarjev, ki jih ubijejo in pojedo veliki pajki. "Resnično ne vemo ničesar o ekologiji velike večine teh živali," pravi.
"Bili smo precej vznemirjeni in pretreseni, nismo mogli verjeti svojim očem," pa se 'srečanja' spominja doktorski študent Michael Grundler. "Vedeli smo, da smo priča nečemu zelo posebnemu, nismo pa se zavedali, da je bilo kaj takšnega takrat sploh prvič v zgodovini tudi zabeleženo," je dejal.
Grundler je bil le eden od študentov, ki so to videli na lastne oči, njegova sestra Maggie Grundler pa je dogajanje posnela s telefonom.
A če se za mnoge posnetek zdi kot iz nočne more, Rabosky pravi, da pravzaprav predstavlja neverjetno odkritje.
KOMENTARJI (11)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.