Madžarska bo zaprla mejo s Hrvaško, da ustavi begunski val več tisoč ljudi, ki vsak dan dosežejo državo, če Evropska unija ne bo privolila v to, da begunce in migrante s skupno evropsko akcijo zadrži na grški obali, je za Reuters dejal madžarski zunanji minister Peter Szijjarto.
Kot je dejal, so o načrtovani zapori, ki bi močno spremenila begunsko situacijo v Evropi, že obvestili Hrvaško, Slovenijo, Avstrijo in Nemčijo, končno odločitev pa bodo sprejeli jutri.
Mejo lahko zaprejo v eni uri
Madžarski premier Viktor Orban pa je danes ob prihodu na vrh EU zatrdil, da je ograja na meji s Hrvaško zgrajena in če bi bilo potrebno, bi lahko mejo zaprli v eni sami uri. Obenem je sicer ponovil, da bi bilo najbolje, če bi zaprli mejo z Grčijo. Kot je zatrdil vodja Orbanovega kabineta Janoš Lazar, je vlada "pripravljena in sposobna zapreti zeleno mejo s Hrvaško ter jo fizično zaščititi na podlagi pravnih predpisov".
Glede tega, kdaj naj bi vlada sprejela odločitev o morebitnem zaprtju meje, Lazar sicer ni bil tako jasen kot njegov šef, saj je dejal le, da najverjetneje v prihodnjih dneh. Kot je še dejal, bo ta odločitev odvisna od pogovorov, ki jih ima premier trenutno v Bruslju.
Po navedbah Budimpešte je na ozemlje Madžarske letos prišlo že 378.000 beguncev in migrantov, do konca leta pa bi to število lahko doseglo 600.000 ali celo 700.000.
Potem ko je Madžarska sredi septembra zaprla mejo s Srbijo, se je begunski tok preusmeril na Hrvaško, ki pa begunce vozi naprej na mejo z Madžarsko. Ta jih nato pelje naprej na mejo z Avstrijo, od koder begunci svojo pot nadaljujejo proti Nemčiji in skandinavskim državam. Madžarska se je nato odločila, da bo ograjo postavila še na meji s Hrvaško.
Nemčija zaostrila azilno zakonodajo
Spodnji dom nemškega parlamenta, bundestag, je danes kljub ostrim kritikam opozicije in organizacij za človekove pravice potrdil obsežno reformo azilne zakonodaje. Novosti naj bi med drugim pospešile obravnavo prošenj za azil, vračanje tistih, ki jim je azil zavrnjen, v njihove domovine ter tudi gradnjo nastanitvenih kapacitet za begunce.
V skladu z novostmi, ki jih je v luči rekordnega begunskega vala pripravila nemška vlada, bodo na seznamu t. i. varnih držav porekla odslej vse države Zahodnega Balkana - tudi Albanija, Kosovo in Črna gora, medtem ko so Srbija, BiH in Makedonija bile na njem že doslej.
Prošnje za azil, ki jih vlagajo državljani teh držav, so skoraj zagotovo zavrnjene, in to po hitrejšem postopku.
Poleg tega bodo smeli migranti v Nemčiji po novem dlje časa - namesto do treh kar do šest mesecev - ostati v sprejemnih centrih, kjer bodo načeloma prejemali pomoč v blagu in ne več gotovine. Izplačilo te bo mogoče le mesec dni v naprej. V določenih primerih je predvideno tudi občutno krčenje pravice do podpore.
K tej novosti naj bi prispevala poročila o tem, kako ljudje z Balkana potujejo v Nemčijo v upanju, da bodo njihovo prošnjo za azil čim dlje obravnavali, medtem pa bodo oni prejemali denar.
Po drugi strani pa nova zakonodaja predvideva tudi posebne tečaje za čim hitrejšo integracijo v nemško družbo tistih, ki bodo azil najverjetneje dobili, ter poenostavitev birokratskih postopkov za gradnjo namestitvenih kapacitet za begunce.
Po potrditvi v bundestagu bo nova zakonodaja sedaj hitro romala še v zgornji dom parlamenta, bundesrat, ki naj bi o njej razpravljal že v petek, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Organizacije za človekove pravice, leva opozicija in tudi mnogi pravni strokovnjaki so do novosti kritični in svarijo, da bi te lahko nesprejemljivo posegle v človekove pravice.
Val beguncev, ki prihajajo v Nemčijo, sicer v zadnjem času podira vse rekorde. Letos naj bi jih v državo po ocenah prišlo med 800.000 in 1,5 milijona.
