Več kot 24-urna pogajanja v Nemčiji obrodila sadove, Merklova, Juncker in Evropa zadovoljni

Predsedniki konservativne unije (CDU / CSU) ter nemških socialdemokratov (SPD), Angela Merkel, Horst Seehofer in Martin Schulz, so se po več kot 24 urah uvodnih pogajanj v Berlinu strinjali, da bodo svojim članom strank predlagali začetek uradnih koalicijskih pogajanj o novi veliki koaliciji.

Dogovor vodij strank in vodij poslanskih skupin vseh treh strank so soglasno podprle tudi že posamezne pogajalske skupine.

O 28 strani dolgem poročilu uvodnih pogajanj mora zdaj odločati še velika skupina 40 pogajalcev, naslednji večji korak pa je kongres socialdemokratov prihodnji teden. SPD se je namreč odločil, da bo končno odločitev o vstopu v uradna koalicijska pogajanja prepustil svojim članom.

Schulz je na izjavi po srečanju še uradno priporočil vstop v uradna koalicijska pogajanja in ocenil, da so na pogajanjih doslej dosegli "izjemne rezultate". Zadovoljen je bil tudi Seehofer, Merklova pa je ocenila, da je poročilo s pogajanj dokument kompromisov.

Nemška kanclerka se je danes še zavzela za to, da bo nova vlada skušala delati v prid Evrope. "Svet ne čaka na nas, v Evropi potrebujemo svež začetek," je dejala. "Svež začetek za Evropo pa je tudi svež začetek za Nemčijo," je dodala.

Merklova je sicer še priznala, da na začetku uvodnih pogajanj ni bila prepričana v njihov uspeh zaradi številnih razhajanj med strankama. Ob tem je Schulz pripomnil, da so bili v zadnjih 24 urah priča kar nekaj "turbulentnim trenutkom".

Kanclerka je na zasedanju poslanske skupine CDU in CSU pozvala k čim hitrejšem poteku uradnih koalicijskih pogajanj. Po njenem bi se ta morala končati še pred pustom. Pustni torek je letos 13. februarja. Pred tem je sicer Seehofer za končni termin oblikovanja nove vlade določil veliko noč. Velikonočni ponedeljek pa je letos 2. aprila.

Predsedstvo socialdemokratov je medtem z veliko večino že podprlo predlog vstopa v uradna koalicijska pogajanja, nasprotovalo naj bi le šest članov. Kljub splošnem navdušenju socialdemokratov pa pomladek stranke in levo krilo SPD nasprotujeta ponovni veliki koaliciji.

Omejili bodo število novih migrantov, za EU bi v Bruselj poslali več denarja

Ključni del pogajanj se je v Berlinu sicer začel v četrtek. To naj bi bil zadnji dan uvodnih pogovorov za sklenitev morebitne nove velike koalicije med unijo in SPD, vendar so se ta zavlekla v današnje jutro. Stranke so na pogajanjih obtičale pri temah, kot so migracije, finance in davki.

V začasnem poročilu uvodnih pogajanj so stranke sklenile, da bodo omejile število novih migrantov na od 180.000 do 220.000 ljudi letno. Čeprav so socialdemokrati zagovarjali pravico združevanja družin tudi za tiste begunce z omejenim statusom zaščite, bo to sprva še onemogočeno. Z novo ureditvijo naj bi to delno omogočili, a omejili na tisoč ljudi mesečno.

Dodatno si vse stranke želijo novega evropskega preboja in krepitve Evropske unije. V ta namen so pripravljeni v Bruselj pošiljati več denarja. "EU si želimo finančno okrepiti, zato da lahko bolje opravlja svoje naloge," piše v končnem poročilu uvodnih pogajanj.

Na področju obrambe so se strani strinjale, da bodo okrepili prisotnost nemške vojske v Afganistanu in Maliju, na drugi strani pa omejili svojo prisotnost v boju proti skrajni Islamski državi (IS) v Siriji in Iraku. V Afganistanu nemški vojaki že od leta 2013 niso bojno aktivni, ampak le izobražujejo in podpirajo afganistanske sile. Število nemških vojakov bo v prihodnje verjetno spet štirimestno.

Unija in SPD bi v prihodnje okrepile tudi varnost na domačih tleh, tako bi na področju varnostnih organov oblikovali kar 15.000 novih delovnih mest. Od tega 7500 novih delovnih mest na zvezni ravni in 7500 na deželni ravni. Okoli 2000 delovnih mest bo namenjenih področju pravosodja. Okrepiti nameravajo tudi področje digitalizacije s poudarkom na kibernetski varnosti in zaščiti podatkov, poroča nemški časnik Welt.

Stranke v prihodnjem mandatu glede na dokument ne nameravajo višati davkov, kar je bila sicer ena od spornih točk uvodnih pogajanj. Tako SPD ni uspelo uveljaviti svoje volje glede dviga najvišje davčne stopnje, bodo pa solidarnostni prispevek, ki so ga uvedli kot dodatni davek po padcu berlinskega zidu, zmanjšali za 10 milijard evrov. To bo vplivalo predvsem na nižje in srednje prihodke.

Čeprav ne nameravajo višati davkov, bodo izboljšali socialno politiko v Nemčiji, v okviru katere si želijo premagati vedno večje socialne razkole. Tako bodo prispevke za zdravstveno zavarovanje v bodoče v enakem deležu vplačevali delodajalci in delojemalci.

Na željo CSU bodo razširili paket pokojnin za matere, ki naj bi sicer stal okoli sedem milijard evrov in ga bodo financirali davkoplačevalci. Strinjali so se tudi, da bo pokojninska raven, razlika med povprečno plačo in pokojnino, do leta 2025 ostala pri 48 odstotkih.

Glede na dokument ob koncu uvodnih pogajanj so se pogajalci in vodje strank tudi strinjali, da bodo družinam z nizkimi prihodki zvišali otroški dodatek. Dodatno nameravajo v ustavo vpisati pravice otrok.

Juncker ocenjuje dogovor iz Berlina kot pozitiven

Dosedanji dogovor največjih nemških strank v prizadevanjih za oblikovanje velike koalicije je pozitiven, pa je ocenil predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker na novinarski konferenci v Sofiji.

Del vsebine dogovora največjih nemških strank, ki se nanaša na prihodnost EU, je po Junckerjevi oceni zelo pomemben, pozitiven, konstruktiven in daljnosežen, zato je z njim zelo zadovoljen.

Bolgarski premier Bojko Borisov je v Sofiji izrazil upanje, da bo čim prej dosežen končni dogovor glede nemške vlade, saj so pred EU pomembne odločitve, Nemčija pa je steber Evrope.

Vse teme, s katerimi se ukvarja EU, so odvisne od sodelovanja z nemško kanclerko Angelo Merkel, zato smo kar nestrpni, je še dejal Borisov, čigar država v prvi polovici leta predseduje Svetu EU.

V Evropi na splošno zadovoljni glede napredka o oblikovanju koalicije v Nemčiji

Francija in Italija sta ocenili nov napredek koalicijskih pogajanj v Nemčiji kot dobro novico za Evropo. 

Dogovor, ki tlakuje pot novi vladni koaliciji v Nemčiji med kanclerko Angelo Merkel in socialdemokrati, je "dober za Nemčijo, dober za Francijo in predvsem dober za Evropo", so sporočili predstavniki francoske vlade. "Je tudi pomemben korak k stabilnosti in prihodnjim odnosom med Francijo in Nemčijo, predvsem pa za prihodnost Evrope v prihodnjih mesecih in letih," so dodali.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je pozorno spremljal dogajanje v Nemčiji, saj upa na oblikovanje vlade, ki bi podprla njegove načrte za Evropsko unijo in območje evra.

Italijanski premier Paolo Gentiloni je prav tako pozdravil pozitiven razvoj v nemški politiki. "Dogovor med Merklovo in Schulzem postavlja temelj za vladno koalicijo v Nemčiji. Dobra novica za Evropo," je tvitnil Gentiloni.