Šarec: Britanska stran naj razmisli, ali sploh nadaljevati z brexitom

Slovenija obžaluje, da britanski parlament v torek ni potrdil dogovora o brexitu. Premier Marjan Šarec je ob tem ocenil, da bi na britanski strani veljalo razmisliti, ali sploh nadaljevati z brexitom ali preprosto ugotoviti, da je slepa ulica in ostati v EU, so danes v odzivu na dogajanje v Londonu sporočili iz kabineta predsednika vlade.

Ločitveni dogovor so v kabinetu premierja označili za pošten kompromis ter uravnotežen akt, ki omogoča urejen in nadzorovan izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije, spoštuje pravo EU in varuje pravice njenih držav članic.

Ob tem so poudarili, da Slovenija kljub zavrnitvi ločitvenega sporazuma skupaj s preostalimi članicami sedemindvajseterice ostaja enotna in odgovorna, kot je bila v celotnem pogajalskem procesu. Še naprej podpira nadaljevanje procesa potrditve sporazuma o izstopu na strani EU, ki je tudi v prihodnosti najboljša rešitev, in je nujna podlaga za oblikovanje bodočih odnosov po letu 2021, so zapisali.

Dodali so, da podobno kot celotna EU v tem trenutku pričakujejo, da bo britanska vlada čim prej pojasnila namere glede naslednjih korakov. Izrazili so še upanje, "da bo v prihodnjih dneh in tednih moč najti zadostno mero politične preudarnosti in se izogniti najslabšemu izidu".

Slovenija medtem v evropskih institucijah konstruktivno sodeluje pri sprejemanju nujne zakonodaje za primer nenadzorovanega izstopa, doma pa preučuje potrebne prilagoditve v primeru, da ukrepi na ravni unije ne bi bili zadostni. Glavni cilj teh aktivnosti je zmanjšati negativne učinke izstopa, so poudarili v premierjevem kabinetu.

"Končna želja je, da se z Združenim kraljestvom ohrani tvorno in vseobsegajoče sodelovanje tudi po njegovem izstopu. Izstop namreč na nobeni strani ne sme poseči v pridobljene pravice državljanov Slovenije oziroma EU, ki živijo v Združenem kraljestvu, na drugi strani pa bo tudi Slovenija zagotovila primerno raven pravic britanskih državljanov, ki že prebivajo v Sloveniji," še piše v odzivu.

Na torkovo zavrnitev se je odzval tudi predsednik zunanjepolitičnega odbora državnega zbora Matjaž Nemec (SD) in ocenil, da je ta proces "za nas pomembna šola". "Upam, da bo to pomenilo streznitev v globalnem političnem prostoru," je dejal.

"Ko politiki postanejo politikanti, ko postavljamo osebne, strankarske interese pred interese države in državljanov, se dogaja populizem, ki nas odvrača od realne slike. Vsi tisti, ki so to povzročili v Veliki Britaniji, so danes dobro skriti in se ne izpostavljajo več, medtem ko bodo ljudje nemudoma čutili, kaj pomeni biti v odnosu do držav EU tretji državljan," je v izjavi novinarjem povedal predsednik OZP.

Menil je še, da se je Velika Britanija zdaj znašla v "tragikomični situaciji", kaj bo sledilo, pa je po njegovih ocenah težko napovedovati. Prav tako je težko napovedati, ali je v Veliki Britaniji možen še en referendum o brexitu. Kot je dejal Nemec, "v Veliki Britaniji ni resnega sogovornika oziroma stranke, ki bi zagovarjala ponoven referendum".

Evropski poslanci iz Slovenije opozorili na negotovost po zavrnitvi dogovora o brexitu

Slovenskih predstavnikov v evropskem parlamentu torkova zavrnitev dogovora o brexitu v britanskem parlamentu sicer ni presenetila. O tem, kaj zdaj, ostaja veliko nejasnosti, poudarjajo. Pri tem si nekateri želijo, da bi Britanci vnovič razmislili glede nadaljevanja brexita, drugi pa menijo, da vračanje v preteklost ni več možno.

Milan Zver (SDS/EPP) je ocenil, da odločitev britanskega parlamenta ne pomeni nič dobrega in da so "odprte samo slabe stvari". Ob tem je spomnil, da bi negativne posledice izhoda Velike Britanije brez dogovora čutila ob dvigu stroškov tako gospodinjstva kot gospodarstvo. Težave lahko nastanejo v transportu, prometu na mejah in številnih drugih področjih, je opozoril.

Podobno je v svojem odzivu poudaril Ivo Vajgl (DeSUS/Alde), ki je navedel, da po glasovanju v parlamentu Združenega kraljestva "vemo, česa si britanski parlamentarci ne želijo, ne vemo, pa kaj hočejo". Četudi bi bil odhod Velike Britanije iz EU brez dogovora hud udarec, pa bi bil ta še bolj problematičen za Britance, je poudaril Vajgl in dodal: "Njihov koncept parlamentarne demokracije je drugačen od našega, ampak mi smo njihov odhod že preboleli."

Evropski poslanec Zelenih Igor Šoltes je na srečanju s slovenskimi novinarji v Strasbourgu dejal, da se je pokazalo, "da Združeno kraljestvo ni nič kaj združeno". Torkovo glasovanje v britanskem parlamentu po njegovem mnenju ni toliko poraz zagovornikov nadzorovanega odhoda Velike Britanije iz EU, kot je še en dokaz več, da tisti, ki so brexit zakuhali, niso imeli nobene ideje o tem, kaj storiti, če referendum uspe. Po Šoltesevem mnenju so tvorci brexita igrali nevarno igro, ki vse veliko stane in je za talce vzela ljudi, ki živijo na Otoku in Britance, ki živijo drugje.

Tanja Fajon (SD/S&D) je ocenila, da je zgodba o brexitu "izvrstna lekcija, kaj se zgodi, če prevlada nevarni populizem". Ob torkovi zavrnitvi izstopnega sporazuma je Fajonova navedla, da bodo sedaj počakali do ponedeljka na morebiten nov scenarij Therese May. Danes zjutraj je bilo tudi izredno zasedanje vodstva S&D, po njem pa je Fajonova sporočila, da socialisti in demokrati v Evropskem parlamentu članicam pošiljajo "močno opozorilo, da ne bomo pripravljeni oslabiti že doseženih dogovorov v pogajanjih z Veliko Britanijo". Če bo Otok zaprosil za podaljšanje izhoda, ki bi lahko vodil k bolj ambicioznemu dogovoru, potem temu tudi v Sloveniji ne smemo nasprotovati, je navedla Fajonova, ki si želi, da bi Britanci še enkrat premislili o odhodu iz unije.

Lojze Peterle (NSi/EPP) pa je ocenil, da britanska premierka v treh dneh ne more ponuditi plana B. Ocenil je, da bi bilo prav, da o nadaljnjih korakih odločijo volivci, saj tisti, ki so jih izbrali, tega niso sposobni. "Vse analize in informacije, ki jih imam, kažejo, da smo najbližje odločitvi za odložitev roka na junij ali julij in da temu najverjetneje sledi drugi referendum," je povedal ob robu plenarnega zasedanja v Strasbourgu. Prepričan je, da bodo ljudje v drugo odločili drugače, saj bodo vedeli, kakšne so posledice.

Da bi bilo vnovično odločanje o brexitu na mestu, je ocenil tudi Franc Bogovič (SLS/EPP), ki je ocenil, da je "to, kar počne britanska politika, neodgovorno", brexit pa največja politična neumnost zadnjih 30 let. Sam bi najraje videl, da bi se referendum ponovil in da Velika Britanija ostane polnopravna članica EU.

Nasprotno pa Romana Tomc (SDS/EPP) meni, da "vrnitve v preteklost ni, so samo koraki naprej", četudi je tudi sama prepričana, da se Britanci nikoli več ne bi odločili za izstop iz EU. Ob tem je podprla izstopni dogovor, ki ga je britanski parlament v torek zavrnil. Na vprašanje, ali je možen drugačen dogovor, pa je odgovorila, da so bili s tem sporazumom oblikovani dobri kompromisi in da se mora Velika Britanija "zavedati, da če je izstopila, ne more uživati vseh prednosti, ki jih EU nudi državam članicam".

Njena poslanska kolegica Patricija Šulin je spomnila na izpad prihodkov za evropski proračun po letu 2020, saj je Velika Britanija 13 milijard evrov več vplačala, kot jih je dobila iz EU. Za obdobje 2021–2027 je tako predvideno povišanje prispevka držav članic z enega odstotka na najverjetneje 1,1 ali 1,2 odstotka.

Analitik: Za konservativce rušenje dogovora z EU eno, rušenje vlade nekaj povsem drugega

Profesor z univerze v Maastrichtu Jure Vidmar pričakuje, da bo britanska vlada preživela glasovanje o nezaupnici po zavrnitvi dogovora o brexitu v parlamentu. Razlog za zgodovinski poraz premierke Mayeve vidi v bojih znotraj konservativcev. "A zanje je rušenje sporazuma eno, rušenje lastne vlade pa nekaj povsem drugega," meni.

Britanski parlament je dogovor o brexitu v torek zavrnil s 432 glasovi proti 202. "Glavna težava so frakcijski boji znotraj Konservativne stranke, ki so pripeljali do tega, da je proti sporazumu glasovalo 118 poslancev premierkine lastne stranke," je ocenil Vidmar. Kot je dodal, so obenem proti glasovali poslanci koalicijske partnerice, torej severnoirske DUP, in opozicija. "Izoblikovala se je zelo široka koalicija nasprotnikov sporazuma."

Za nekatere konservativce in DUP je bilo po njegovih besedah problematično irsko varovalo, ki je del sporazuma, za mnoge laburiste ter liberalne demokrate in za škotsko SNP pa je problematičen sam brexit ali vsaj odhod Združenega kraljestva s skupnega trga. "V nasprotovanju sporazumu so se torej združili tisti, ki menijo, da sporazum premalo oddaljuje Združeno kraljestvo od EU ter tisti, ki mislijo, da jo preveč oddaljuje."

Zaradi zavrnitve dogovora so laburisti zahtevali glasovanje o nezaupnici vladi. "Napovedi so sicer nehvaležne, a po mojem je verjetnost, da nezaupnica uspe, relativno majhna," je izpostavil Vidmar in dodal, da bodo po napovedih tisti konservativni poslanci, ki so rušili sporazum, večinoma podprli premierko. Prav tako je podporo napovedala koalicijska partnerica DUP. "V trenutni politični situaciji si večina konservativcev enostavno ne želi novih volitev, ker bi jih lahko čakal hud poraz, pa tudi rušenje lastne vlade v britanskem političnem prostoru ni politično oportuno."

Analitik tudi meni, da izglasovanje nezaupnice vsaj zaenkrat ne bi nujno pomenilo odhoda Mayeve ali konservativcev z oblasti. Nove volitve bi bile namreč tudi v primeru izglasovanja nezaupnice razpisane šele v primeru, če sedanji parlament v 14 dneh ne bi uspel postaviti nove vlade.

Če bo glasovanje o nezaupnici preživela, Mayeva napoveduje, da bo do ponedeljka pripravila alternativni načrt. Po mnenju Vidmarja ji EU vsaj na kratek rok težko ponudi drugačen pravno zavezujoč sporazum, mogoče samo še kakšno politično deklaracijo, a slednje so že bile ponujene in skeptikov niso prepričale. "Skeptike bi prepričala samo odprava irskega varovala, česar pa po mojem EU ne more ponuditi. Severna Irska je namreč glavna težava brexita, ki pa je praktično nerešljiva. Ponovna vzpostavitev mejne kontrole na irskem otoku bi namreč spodkopala mirovni sporazum," pojasnjuje Vidmar.

Po njegovem gre za začaran krog, saj brez carinske unije in elementov skupnega trga rešitev vprašanja Severne Irske ni možna, ravno zaradi tega pa so nekateri konservativci in DUP torpedirali sporazum.

Med trenutno možnimi scenariji Vidmar vidi brexit brez dogovora ali odlog izstopa iz EU. Odlog pa bi po njegovi oceni lahko vodil izpogajanje novega sporazuma, po katerem bi Združeno kraljestvo sicer izstopilo iz EU, a ostalo na skupnem trgu in v carinski uniji. Druga možnost v primeru odloga je nov referendum, na katerem bi lahko ljudem ponudili alternativi: premierkin sporazum ali odstop od brexita. Možno pa je tudi, da pride no novih volitev, kar po mnenju analitika ni najbolj verjetna opcija, a je ne moremo izključiti.

"Ni pa nujno, da bi nove volitve sploh kaj spremenile. Zelo pomembno bo, katero opcijo bo sedaj podprl vodja laburistov Jeremy Corbyn," meni Vidmar. "Cinično lahko rečemo, da po tem, ko nezaupnica premierki verjetno ne bo izglasovana, bomo končno morda izvedeli, kakšen scenarij podpira vodja opozicije. Če bo podprl referendum, je velika verjetnost, da do tega tudi pride."

Gospodarstveniki se bolj kot brexita bojijo politične nestabilnosti

Gospodarstveniki, ki sodelujejo z Veliko Britanijo oziroma imajo v družbah prisoten britanski kapital, pa so dan po zavrnitvi ločitvenega dogovora z EU v britanskem parlamentu ocenili, da brexit ni najhujša grožnja njihovemu poslovanju. Posvarili so, da bi več škode gospodarskim odnosom lahko povzročila politična nestabilnosti v Veliki Britaniji.

Iztok Grmek iz sektorja za bilateralno gospodarsko sodelovanje zunanjega ministrstva je gospodarstvenikom, ki so se zbrali na današnjem pogovoru o prihodnosti poslovnega sodelovanja po britanskem izstopu iz EU, zagotovil, da Velika Britanija tudi po 29. marcu, ko je predviden dan za izhod Velike Britanije iz unije, ne bo "nikamor odšla". Tudi po brexitu bo Velika Britanija še vedno drugo največje evropsko gospodarstvo in pomemben trgovinski partner za Slovenijo.

Pogoji za prihodnje sodelovanje med državama tudi v prihodnje ostajajo dobri, prav tako pa do brexita ne prihaja v najslabšem možnem času. "Predstavljajte si, da bi se brexit dogajal v letu 2010," je dejal.

Poleg načina brexita - ali bo do tega prišlo z ali brez ločitvenega dogovora z EU - bo za slovensko gospodarstvo pomembno tudi, v kakšni politični atmosferi bo ta speljan, pa je ocenil profesor z ljubljanske ekonomske fakultete Mojmir Mrak.

Po mnenju predsednika uprave SID-PKZ Sergeja Simonitija tveganja za gospodarstvo obstajajo na treh ravneh - na ravni neposrednega izvoza v Veliko Britanijo, izvoza komponent v evropske države za posreden izvoz v Veliko Britanijo in pa tveganje višje inflacije na Otoku. Strinjal pa se je, da je pomembno tudi vprašanje prihodnje politične stabilnosti, tako v Veliki Britaniji kot v EU.

Ustanovitelj družbe Flexkeeping Luka Berger je ob tem ocenil, da ga brexit pravzaprav ne skrbi. V podjetju se ukvarjajo s programsko opremo za učinkovitejše upravljanje hotelov, Velika Britanija pa je med njihovimi pomembnejšimi partnerji. "Ne obetamo si večjih sprememb in posledic, morda bi lahko imeli celo koristi," je ocenil Berger.

Prav tako je optimističen direktor družbe RLS merilna tehnika Janez Novak. Družba je v polovični britanski lasti, njen direktor pa je zagotovil, da se brexita ne boji. "Na kratek rok ne gre za pomembno stvar, morda na dolgi rok v primeru politične nestabilnosti," je dejal. Ocenil je, da za njihovo poslovanje in stranke po 29. marcu ne bo sprememb, v prihodnje pa bi na to lahko večji vpliv imela politika.

Današnji pogovor so organizirali Inštitut za strateške rešitve, Britansko-slovenska gospodarska zbornica in Gospodarska zbornica Slovenije.

Britanska veleposlanica gospodarstvenikom zagotavlja podporo ne glede na način izstopa iz EU

Gospodarski odnosi med Slovenijo in Veliko Britanijo imajo dobro osnovo in potencial za razvoj, pa je dan po zavrnitvi dogovora o brexitu v britanskem parlamentu ocenila veleposlanica Velike Britanije v Sloveniji Sophie Honey. Gospodarstvenikom je na današnjem srečanju zagotovila, da bodo deležni podpore in informacij, ne glede na način izstopa.

Veleposlanica je pred začetkom pogovora o prihodnosti poslovnega sodelovanja po britanskem izstopu iz EU izpostavila, da današnji dogodek kaže na prihodnji potencial za ekonomske odnose med Veliko Britanijo in Slovenijo. "Pa tudi našo zavezo, da bomo gospodarstvu zagotovili kar največ informacij in jasnosti, da bi se lahko pripravili na prihodnje odnose," je zagotovila.

Pričakujem, da me bodo ljudje spraševali predvsem, kaj bo v prihodnje. "Nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha," je na to vprašanje odgovorila veleposlanica.

Britanska vlada je po njenih besedah pripravila vrsto nasvetov za britansko gospodarstvo - tako v primeru brexita z kot brez dogovora. "Vem, da tudi slovenske oblasti delajo vse, da podjetja pripravijo na vse morebitne spremembe," je dodala. Ob tem je izpostavila, da so podjetja v britanski lasti med najbolj produktivnimi v Sloveniji, Velika Britanija pa bo ostala idealna destinacija za slovenski izvoz in zagonska podjetja.