V ameriškem State Departmentu so glede Schröderjevih izjav za časnik New York Times dejali, da take besede "niso v pomoč" ZDA, Bela hiša pa se na kritiko doslej še ni odzvala. Schröder je v pogovoru za ameriški dnevnik od ZDA še zahteval pogovore v zvezi z morebitnim napadom na Irak. Poudaril je, da pri tem nima v mislih telefonskega pogovora, v katerem bi ga ZDA dve uri pred napadom obvestile, da bodo napadle. Obenem je nemški kancler zatrdil, da bi celo v primeru, da bi ZN sprejeli resolucijo o napadu na Irak, odločno zavrnil sodelovanje Nemčije v napadu.
Schröder je pojasnil, da doslej še ni dobil novih dokazov, da se je nevarnost, ki izhaja iz Iraka, povečala. Ob tem je dejal, da nekateri, med njimi tudi svetovalka ameriškega predsednika za nacionalno varnost Condoleezza Rice, omenjeno nevarnost precenjujejo, drugi pa jo podcenjujejo. Namignil je še, da bi vojna proti Iraku ogrozila vse, kar je bilo doslej storjenega v boju proti teroristični mreži Al Kaida. S tem v zvezi je nemški kancler znova izpostavil solidarnost Nemčije v boju proti terorizmu.
Britanska in ameriška letala spet napadla
Ameriška in britanska vojaška letala so bombardirala radarske sisteme za vodenje raket na letališču v zahodnem delu iraške prestolnice Bagdad. Šlo naj bi za odgovor na nedavne iraške vojaške akcije.
Kot je sporočilo poveljstvo ameriške vojske na Floridi, so ameriška letala odgovorila na iraško akcijo proti zavezniškim letalom, ki so letela nad t.i. območjem prepovedi letenja na jugu države. Podobni incidenti se sicer nad Irakom dogajajo skoraj vsak dan. Ameriška letala od zalivske vojne leta 1991 nadzorujejo t.i. območja prepovedi letenja na severu in jugu države. Irak teh območij ne priznava, saj niso predmet nobene resolucije Varnostnega sveta ZN.
