Pozitivni za virus so se izkazali vzorci devetih labodov in ene gosi. Vse ptice izvirajo iz okolice Wittower Fähre, kjer so našli tudi prva primera okuženih labodov. Nek labod je bil označen, tako da so ugotovili, da je priletel iz Latvije in da je konec januarja še živel.
Nemški minister za kmetijstvo Till Backhaus iz zvezne države Mecklenmburg-Vorpommern, ki leži na severovzhodu države, je dejal, da je virus ptičje gripe v državi najverjetneje prisoten že več mesecev. Najdeni poginuli labodi namreč niso ptice selivke, temveč se večino časa nahajajo na enem mestu, je pojasnil Backhaus.
V Italiji so rezultati testiranja vzorcev v lokalnem laboratoriju iz dveh divjih rac, ki sta poginili na območju kraja Foggia na jugu države, potrdili okužbo z virusom H5N1. Vzorce so sedaj poslali na nadaljnja testiranja v nacionalni laboratorij v Padovo, da bi ugotovili, ali gre za visoko patološko obliko virusa H5N1. Do zdaj so v Italiji virus H5N1 našli le pri labodih.
H5N1 tudi v Romuniji, Grčiji in Rusiji
Da gre za človeku nevarno obliko ptičje gripe, so potrdili tudi testi pri pticah, ki so poginile v vaseh Vlahi in Ostrov na vzhodu Romunije. Oblasti so za vasi že odredile karanteno in napovedale, da bodo pobili več tisoč piščancev in druge perutnine. Ptice so začeli uničevati v sredo zvečer, akcijo pa naj bi zaključili v desetih dneh.
Virus H5N1 so potrdili tudi v regiji Dagestan na jugu Rusije, kjer je na farmah perutnine pred približno dvema tednoma poginilo 345.000 piščancev in druge perjadi. Veterinarske oblasti so sprva predvidevale, da je perutnina v regiji, ki meji na Azerbajdžan, poginila zaradi bolezni Newcastle, vendar so kasnejši testi pokazali, da gre za človeku nevarno obliko ptičje gripe.
Medtem je tudi grško ministrstvo za kmetijstvo potrdilo, da so na testiranjih v laboratoriju Evropske unije v Weybridgeu v Angliji potrdili prisotnost virusa H5N1 na vzorcih dveh poginulih labodov, ki so ju našli na severu Grčije.
Virus v Evropo prinesle ptice iz Nigerije?
Država je sicer z že veljavnim pravnim redom - direktivo o aviarni influenci - obvezana okrog žarišča vzpostaviti tri- in desetkilometrsko zaščitno oziroma nadzorno cono, najmanj, kar je treba storiti pri izbruhu H5N1 pri perutnini, pa je zakol vse perjadi na farmi, kjer bi se bolezen pojavila, v primeru suma pa tudi na sosednjih kmetijah. Vsa perutnina na tem območju bo morala biti zaprta, njeni premiki pa bodo šli le v smeri klavnice.
Dodatno pa bo članica v primeru pojava bolezni pri domači perutnini okrog obeh con morala določiti območja z veliki tveganjem ali tako imenovani tamponski pas, v katerem bo gibanje ne le živali, temveč tudi ljudi in opreme omejeno, uvedeni pa bodo posebni biovarnostni ukrepi. Oblikovanje tamponskih con bo pomagalo preprečevati nadaljnje širjenje virusa, obenem pa bo tudi zagotovilo potrošnikom, industriji in trgovinskim partnerjem, da je drugod perutnina zdrava.
V Iraku, kjer je ptičja gripa terjala že dve smrtni žrtvi, so medtem že drugič v zadnjih tednih izdali opozorilo pred ptičjo gripo, potem ko je v provinci Misan na jugovzhodu države poginilo več kokoši. Iraški minister za zdravje Ali Abdul Motalib je že ukazal uničenje kokoši v provinci.
Stric iraškega dekleta, ki je prejšnji mesec umrlo zaradi okužbe s človeku nevarnim virusom ptičje gripe H5N1, je prav tako umrl zaradi tega virusa, pa so potrdili v laboratoriju ZN v Egiptu. "Danes smo izvedeli, da so na vzorcih tkiva strica umrle deklice v Kairu potrdili okužbo z virusom ptičje gripe H5N1," je povedal uradni vir, ki pa je želel ostati neimenovan. Moški s kurdskega severa Iraka je umrl 27. januarja, 10 dni za svojo nečakinjo, s katero sta živela v isti hiši. Vzorce bodo zdaj poslali še na končno analizo v laboratorij Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) v Veliki Britaniji.
O domnevnem izbruhu ptičje gripe poročajo tudi iz Nigerije, kjer je v zadnjem tednu dni v treh vaseh na severu države poginilo 90 odstotkov vseh kokoši in druge perutnine. Oblasti so odredile analizo poginule perjadi, po mnenju strokovnjakov pa bi lahko živali poginile zaradi ptičje gripe ali bolezni Newcastle. Obe bolezni spremljajo podobni znaki, zato ju je brez podrobnih analiz težko ločiti. Sicer naj bi virus ptičje gripe v Evropo ta konec tedna prinesle ptice selivke prav iz Nigerije.
Mrtvi labodi na Hrvaškem in v Srbiji
V sredo zvečer in danes so na Hrvaškem odkrili skupno šest poginulih labodov. Vzrok pogina še ni znan. Štiri ptice so odkrili na jezeru Jaurun ob Novi bolnici ter po eno v Badekovčini in ob Varaždinu. Vzorce ptic so poslali v analizo na center za perutnino na veterinarski fakulteti, rezultati testov pa naj bi bili znani v petek. Hrvaška je medtem prepovedala uvoz žive perutnine in perutninskega mesa iz Avstrije, Nemčije in Madžarske.
Tudi v Pirotu na jugovzhodu Srbije so našli mrtvega laboda. Veterinarji domnevajo, da je poginil, ker se je zapletel v žice daljnovoda, kljub temu pa so ptici vzeli vzorce. Zdaj bodo preverili, ali je bil labod okužen, rezultati pa bodo znani v nekaj dneh. Če bodo rezultati pozitivni, bo to prvi primer ptičje gripe v Srbiji.
H5N1: Virus mutira hitreje
Epidemiologi in virologi so še lani predvidevali, da bi trajalo kakih pet do sedem let, da bi podtip virusa ptičje gripe H5N1 mutiral v različico, ki se bi lahko prenašala s človeka na človeka. Strokovnjaki Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) pa zdaj opozarjajo svet, da je virus le dve mutaciji od oblike, ki bi se prenašala s človeka na človeka. V praksi naj bi to pomenilo, da se lahko med ljudmi prenosljiva različica ptičje gripe pojavi v roku dveh let.
Strokovnjaki sicer ob tem opozarjajo, da virus lahko mutira tudi v nasprotni smeri, kar bi pomenilo, da bi se virus še teže prenašal na človeka. Kljub temu pa iz WHO opozarjajo, da je pandemija ptičje gripe zelo verjeten scenarij, na katerega države niso pripravljene.
Premalo cepiva?
Okoli deset svetovnih farmacevtskih podjetij bi lahko v enem letu proizvedlo samo kakih 300 milijonov enot cepiv, kar pa še zdaleč ne bi zadostovalo za realne potrebe. S tem ne bi bile pokrite niti potrebe Evropejcev, kaj šele celega sveta.
Evropska unija je v zadnjih letih financirala več projektov, ki bi pomagali razviti univerzalno cepivo proti vsem podtipom gripe tako pri ljudeh kot živalih. Ker vsako leto v okolju krožijo drugačne kombinacije virusov ptičje gripe, se cepivo vsako leto spreminja, kar pomeni, da bi odkritje univerzalnega cepiva pomenilo daljšo rešitev, ki bi zajela vse oblike virusa. Kdaj lahko takšno zdravilo pričakujemo, še ni znano, vendar zaradi vse večjega strahu pred pandemijo laboratoriji pospešeno iščejo rešitev.
Evropski mediji pozivajo k umirjenosti
Evropski tisk medtem veliko pozornosti namenja pojavu ptičje gripe v Evropi in enotno poziva k umirjenosti. Švicarski Tages Anzeiger poudarja, da je Švica obkoljena z umirajočimi labodi – najdeni so v Italiji, Avstriji in Nemčiji -, a razlogov za paniko ni.
Norveški Aftenposten svari pred pretiranim strahom, podobno pa meni tudi italijanski Il Messaggero, ki piše, da je strah močnejši od virusa. Ob tem še opozarjajo, da ni dokazano, da bi se virus ob običajnih higienskih pogojih prenašal na ljudi in možnost pandemije je še zelo malo verjetna.
Slovaška Pravda meni, da je virus "že našem dvorišču", toda ni izključeno, da bo virus izginil tako nenadoma, kot se je pojavil.
KOMENTARJI (1)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.