Nekoč vrhunski namakalni sistem, danes primitivno kmetijstvo

Vroče in suho vreme v vzhodni in južni Evropi je opustošilo kmetijske površine in še poslabšalo že tako krizne razmere na svetovnih kmetijskih trgih. Kot da suša, ki je prizadela žitnico ZDA, ni bila dovolj hud udarec za svetovno prebivalstvo. Podražitev hrane nam zagotovo ne uide.

Kot poroča Reuters, so v Bosni temperature na jugu države v zgornjih plasteh prsti dosegle celo 47 stopinj Celzija. Prve ocene škode so v višini milijarde ameriških dolarjev. To je hud udarec za državo, kjer je v kmetijstvu zaposlena petina delovne sile in kjer kmetijstvo predstavlja kar 10 odstotkov državne ekonomije.

V Srbiji so ocenili, da je suša povzročila za 2 milijardi ameriških dolarjev škode, poroča Reuters. Gre za sektor, ki je lani zapolnil kar 12 odstotkov BDP. Zaenkrat še najbolje kaže Hrvatom, kjer so prve ocene škode zaradi suše ’le’ okoli 250 milijonov ameriških dolarjev. "Letošnjega pridelka koruze ne bo. Suša je vzela vse. Imeli smo manj kot 10 odstotkov dežja v primerjavi z običajnimi leti," pripoveduje Zoltan Pinkert, hrvaški kmet iz Baranje.

Bosanski kmetje zagrozili z barikadami, Srbi nameravajo omejiti izvoz

V Bosni so prepričani, da takšne škode še niso utrpeli vse od konca državljanske vojne leta 1995. Kmetom je prekipelo. Od države zahtevajo, da zaščiti domače pridelovalce in da jim izplača subvencije, če ne bodo šli septembra na ceste. Vladi so zagrozili z barikadami cest in osrednjih mejnih prehodov.

Najbolj pa kmete jezi, ker so te države, nekoč združene pod eno zastavo, imele že vzpostavljene odlične namakalne sisteme, ki bi, če bi bili primerno vzdrževani in nadgrajeni, ublažili posledice letošnje katastrofalne suše. Zakaj ti sistemi niso bili vzdrževani? Kdo je zatajil? To so vprašanja, a pravih odgovorov nanj ni. Vlade se izmikajo s pojasnili, da so zaradi recesije državne blagajne prazne. Denarja ni, še posebej ne za subvencioniranje in vzpostavitev modernega načina kmetovanja.

A problem ni nastal iz danes na jutri!

"To se je kuhalo že zadnjih 20 let, če ne celo 50," je prepričan profesor agronomije na zagrebški univerzi Damir Kovačič. "Suša poleti nas vedno preseneti."

"Bivša Jugoslavija je imela enega najbolj naprednih namakalnih in drenažnih sistemov," za Reuters pojasnjuje Holger Kray, ki je vodja pisarne za kmetijski in ruralni razvoj Evrope in Osrednje Azije v Svetovni banki. "A žal je ta sistem z leti propadel," ugotavlja Kray. Krivda ni samo na strani denarja, ki se ni vlagal za vzdrževanje tega za tiste čase naprednega in kakovostnega namakalnega sistema, pač pa predvsem na strani nenehnih menjav oblasti in oseb, ki so bile odgovorne za vzdrževanje teh sistemov, je prepričan Kray.

Svetovna banka je Bosni za izboljšanje namakalnega sistema maja letos odobrila 40 milijonov ameriških dolarjev posojila. V banki so namreč ocenili, da države bivše Jugoslavije predstavljajo velik kmetijski potencial Evrope, a jim primanjkuje ustrezne infrastrukture in seveda strategije.

Na hrvaškem kmetijskem ministrstvu ocenjujejo, da bo letošnji pridelek koruze redek kot zlato. "Odprava posledic suše bo trajala več let. Uničeni so vinogradi, pašniki, zaradi pomanjkanje krme pa bodo škodo utrpeli tudi živinorejci," za Reuters pojasnjuje Mate Brlošić, vodja hrvaške kmetijske zadruge.

"Z vsako menjavo oblasti so se zamenjale tudi dolgoročne strategije kmetijskega razvoja države. To je kmetijstvu povzročilo največ škode," je prepričan Brlošić, ki opozarja, da Hrvaška ni imela jasne in enotne kmetijske strategije že 20 let.

So pa tudi svetle izjeme

V žitnici Bosne, regiji Kalesija, kmetovalci uporabljajo moderno tehnologijo za namakanje kmetijskih površin in vzdrževanje pašnikov. Kljub vsemu je tudi njih prizadela letošnja suša. Po prvih ocenah ima največji živinorejec na tem območju za okoli 300.000 ameriških dolarjev škode.

Morda so posledice letošnje suše še posebej hude, ker je to že četrto leto zapored, ko se države v tej regiji soočajo z izgubami v kmetijskem sektorju. Večinoma so te izgube posledica vremenskih ujm in suše. Kmetovalci, ki so se morda uspeli prebiti čez tri slaba leta, se skozi letošnje katastrofalno leto zagotovo ne bodo, opozarjajo bosanski kmetje.

Nujni so dolgoročni in ne kratkoročni ukrepi!

Kot poroča Reuters, bi za obnovo, modernizacijo in razširitev namakalnega sistema v Srbiji po mnenju strokovnjakov potrebovali okoli 2,5 milijona dolarjev. To je približno toliko, kot je zaradi letošnje suše na kmetijskih površinah nastalo škode. A denarja ni in tudi političnega konsenza ne.

V Srbiji je vse več pozivov, da se zaradi upada pridelave koruze prepove njen izvoz. To pa bi močno prizadelo sosednjo Bosno, ki se je v letih, ko jih je pestilo pomanjkanje pridelave žitaric, zanašala na uvoz iz Srbije.

Hrvaška vlada razmišlja o tem, da bi korenito zmanjšala najemnine za obdelavo kmetijske površine, prav tako pa bi povišala carinske dajatve za izvoz žita in koruze, s čimer bi preprečili pomanjkanje le-tega v državi. A to so le kratkoročni ukrepi. Hrvaška vlada si bistveno več obeta od sredstev, ki jih bo pridobila s strani EU, ko bo julija prihodnje leto postala 28. članica Unije.

Radimir Čačić, podpredsednik hrvaške vlade, je vladno kmetijsko politiko lansko leto, ko je potekala predvolilna kampanja, primerjal s kmetijstvom t. i. primitivnih plemenskih skupnosti. "Če je dež, potem je tudi pridelek in elektrika, ki jo potrebujemo. Če je suša, ni ničesar in to se mora spremeniti."