Nekoč stalne baze na Luni?

Mineva 40 let, odkar je ameriški astronavt Neil Armstrong kot prvi človek stopil na Luno. 20. julija 1969 je tako uresničil napoved nekdanjega predsednika ZDA Johna F. Kennedyja iz leta 1961, da bodo Američani do konca desetletja na Luno poslali človeka. Rus Jurij Gagarin je aprila 1961 postal prvi človek v vesolju in po vrsti zmag tedanje Sovjetske zveze v tekmi za vesolje je Američane zaskrbelo, da tekmo izgubljajo. Najprej jim je strah v kosti pognal prvi sovjetski satelit Sputnik, ki je oktobra 1957 leta obkrožil Zemljo in dokazoval premoč sovjetske tehnologije nad ameriško. Zaostanek ZDA za Sovjetsko zvezo v vesoljski tekmi se je končal šele prav 20. julija 1969.

Leta 1959 je takratna Sovjetska zveza uspešno poslala na površino Lune prvo plovilo brez človeške posadke, to je bila "Luna 2". Američani so to storili šele leta 1962. Prvi uspešen pristanek na Luni pa je s plovilom brez človeške posadke izvedla Sovjetska zveza januarja leta 1966. Američani so jim tedaj hitro sledili že maja istega leta. Obe državi sta nato do ameriške zmage z Armstrongom tekmovali v pošiljanju brezpilotnih plovil.

Prvi človeški polet na Luno so Američani izpeljali v okvirju misije Apollo 11. Ogromna raketa Saturn 5 je 16. julija 1969 z izstrelišča Kennedy v Cape Canaveralu na Floridi ponesla v vesolje poveljniški modul z imenom Columbia in lunarni modul z imenom Orel. Po eni in pol orbiti okrog Zemlje je odprava poletela proti Luni, ki jo je od 19. julija 30-krat obkrožila. 20. julija se je lunarni modul ločil od poveljniškega, v katerem je ostal astronavt Michael Collins, z Armstrongom pa je na Luno odpotoval Edwin "Buzz" Aldrin. Modul je uspešno pristal v "morju miru" (Mare Tranquillitatis), to je velikem ravnem delu Lunine površine in Armstrong je nadzornikom misije v Houstonu sporočil: "Orel je pristal." Šest ur in pol po pristanku sta se z Aldrinom odpravila na površino Lune. Armstrong je takrat izrekel znameniti stavek: "To je majhen korak za človeka, vendar velik skok za človeštvo" in se zapisal v zgodovino.

Izbrisali posnetke

Posnetke pristanka si je ogledalo okoli 600 milijonov ljudi po vsem svetu, med njimi tudi takratni predsednik ZDA Richard Nixon, ki je odpravo spremljal iz Bele hiše. Posnetke so nato založili, kar je vzpodbudilo teorijo zarote, da so Američani pristanek na Luni zrežirali, v kar pa verjamejo le zagrizeni pristaši podobnih teorij, ki so dobili nov zagon v četrtek, ko je Nasa uradno priznala, da so posnetke izbrisali, da bi lahko trakove vnovič uporabili.

Postali narodni junaki

Armstrong in Aldrin sta se po Lunini površini sprehajala dve uri in pol, jemala vzorce prahu in kamenja, se fotografirala in zabila ameriško zastavo, ki se je kasneje med poletom lunarnega modula podrla. Poročala sta, da se je na Lunini površini precej enostavno sprehajati, saj je gravitacija enaka šestini Zemljine. Govorila sta s predsednikom Nixonom, se odpravila spat za sedem ur, nato pa je napočil čas za polet nazaj.

Odprava je pristala v Tihem oceanu 24. julija, nakar so jo poslali v karanteno za cele tri tedne. 13. avgusta so se lahko pojavili v javnosti in nemudoma so bili člani odprave sprejeti kot narodni junaki. Zanje so pripravili vse vrste medalj in drugih časti, potovali so po svetu, se udeleževali parad in uživali v pozornosti.

Čez 11 let spet na Luni?

Ameriška vesoljska agencija Nasa je kasneje na Luno poslala še pet odprav Apollo. Misija Apollo 15 je pripeljala s seboj tudi prvo lunarno vozilo, s katerim so se astronavti peljali skupaj 27,76 kilometra. Misija Apollo 16 je raziskovala hribe, naslednja misija, Apollo 17, pa je bila decembra 1972 tudi zadnja s človeškim pristankom na Luni. Za Armstrongom in Aldrinom se je na Lunini površini sprehodilo še deset ameriških astronavtov in doslej razen Američanov tega še ni storil nihče drug. Poleg Američanom in Rusom je sicer na Luno uspelo poslati vesoljsko plovilo tudi Indijcem in sicer 14. novembra lani. Različne vesoljske agencije po svetu načrtujejo vrnitev človeka na Luno okoli leta 2020 ali kasneje. Na Luni naj bi postavile stalne baze, ki bi služile tudi kot odskočna deska za globlje raziskovanje vesolja.