Nekdanji premier pred sodnika zaradi gospodarske krize

V Reykjaviku se je danes pred posebnim sodiščem začelo sojenje nekdanjemu islandskemu premierju Geiru Haardeju, ki se mora zagovarjati zaradi domneve soodgovornosti za propad bančnega sektorja pred tremi leti. Obtoženi je sodni postopek označil za farso in zatrdil, da je njegova vlada Islandijo po izbruhu krize rešila pred popolnim zlomom.

"Bančni sistem se je zrušil, gospodarstvo in proizvodne zmogljivosti pa so ostali nedotaknjeni in še vedno delujejo," je tik pred sojenjem, na katerega je dobro razpoložen prišel v spremstvu svoje soproge, zatrdil Haarde. Dodal je, da bi Islandija brez ukrepov, ki jih je sprejela njegova vlada, doživela bankrot.

Haarde se je izrekel za nedolžnega, njegovi odvetniki pa so že zahtevali umik vseh obtožb na njegov račun. Kot so opozorili, je bilo v postopku storjenih več napak.

Posebno sodišče, namenjeno sojenjem v zvezi z dejanji sedanjih in nekdanjih ministrov, je tako danes začelo svoj prvi sodni postopek v zgodovini Islandije, Haarde pa je prvi politični voditelj na svetu, ki se mu sodi zaradi vloge pri negativnih posledicah svetovne gospodarske krize. V primeru obsodbe mu grozi do dve leti zapora.

Da se bo Haarde moral zagovarjati pred sodiščem, je sicer parlament odločil lani, potem ko ga je posebna preiskovalna komisija obtožila "skrajne malomarnosti" v času pred finančno krizo leta 2008, ki je močno prizadela islandsko gospodarstvo. Podobne obtožbe bremenijo tudi nekdanjega finančnega ministra Amija Mathiessena in nekdanjega ministra za banke Bjoergvina Sigurdssona.

Zlom bančnega sistema, ki je v letih pred krizo nezadržno rasel, je jeseni leta 2008 na Islandiji sprožil hudo gospodarsko krizo. Število brezposelnih se je nenadoma močno povečalo, prav tako javni dolg, medtem ko je nacionalna valuta izgubila precej vrednosti.

Haarde je bil kot predsednik Stranke neodvisnosti na čelu islandske vlade od leta 2006 do leta 2009; funkcijo pa je bil prisiljen zapustiti prav zaradi nezadovoljstva, ki je sledilo zdrsu države v recesijo.

Gospodarstvo Islandije se je od tedaj že precej okrepilo. Analitiki napovedujejo, da Reykjaviku ne bo treba zaprositi za zadnjo tranšo posojila Mednarodnega denarnega sklada (IMF).