V začetku sojenja bosta imela tožilstvo in obramba uvodni izjavi o vseh treh obtožnicah. Trajanje uvodnih izjav časovno ni omejeno. Po pričakovanjih uvodna izjava tožilstva ne bo trajala več kot en dan, Miloševićeva pa bo po napovedih enega od njegovih odvetnikov Zdenka Tomanovića trajala "najmanj en dan".
Kot je dejal Tomanović, Milošević ne bo branil samo sebe, ampak tudi srbsko ljudstvo in državo, "podrobno" pa tudi politiko Beograda med vojnami na območju nekdanje Jugoslavije. Po njegovih besedah naj bi bilo njemu v prid pripravljenih pričati 1380 ljudi. Po uvodnih izjavah bodo na sojenju začeli obravnavo obtožbe za zločine na Kosovu med januarjem in junijem 1999. Prve štiri tedne bo sojenje potekalo vsak dan od 9.30 do 16. ure.
V skladu z odločitvijo sodnega senata, sprejeto 9. januarja, sme Del Pontejeva na sojenje za zločine na Kosovu povabiti 90 prič. Le v primeru, da bodo priče nujno potrebne, bo haaško tožilstvo, ki si je sicer prizadevalo, da bi na proces povabilo 110 prič, lahko na podlagi posebne prošnje povabilo dodatne priče. Tako želijo preprečiti, da bi sojenje trajalo predolgo. Prva priča naj bi nastopila 13. februarja. Tožilstvo mora biti 1. julija pripravljeno začeti sodni postopek v obtožnicah za zločine na Hrvaškem in v BiH, seznam prič in dokazni material pa mora predložiti do 2. aprila.
Haaško tožilstvo je že napovedalo, da bo za obtožnico glede Kosova pričalo tudi 11 strokovnjakov, med njimi vojni analitik, ki bo pričal o razporeditvi srbskih enot na Kosovu, in zgodovinar, ki naj bi predstavil splošne okoliščine, v katerih so se spopadi začeli. Pred sodiščem bo pričalo še 48 preiskovalcev, 25 političnih prič in od 25 do 30 Miloševićevih sodelavcev. Tožilstvo je pripravilo tudi 123 pisnih izjav in 1474 dokaznih predmetov, med njimi 187 novinarskih poročil.
Miloševića so oblasti v Beogradu 31. maja lani aretirale in 1. aprila najprej priprle zaradi zlorabe oblasti in korupcije, 29. junija, dan pred donatorsko konferenco za ZRJ, od katere si je Beograd obetal pomembno pomoč, pa tudi izročile haaškemu sodišču. Haaško sodišče, ki je bilo ustanovljeno leta 1993 na podlagi resolucije Varnostnega sveta ZN, je 6. aprila lani jugoslovanskim oblastem tudi uradno predložilo obtožnico in zaporni nalog za Miloševića.
V zapore haaškega sodišča so Miloševića tako prepeljali na podlagi obtožnice za zločine na Kosovu, ki jo je takratna glavna haaška tožilka Louise Arbour vložila 23. maja 1999 proti Miloševiću in štirim njegovim tesnim sodelavcem. V njej je obtožen odgovornosti za spopade na Kosovu oziroma odgovornosti za smrt 577 ljudi in pregon 740.000 kosovskih Albancev. Obtožnica ga bremeni tudi vojnih zločinov in kršenja vojnega prava, med drugim deportacije kot zločina proti človeštvu, umora kot zločina proti človeštvu, umora kot kršitve vojnega prava ter preganjanja ljudi na podlagi etnične in verske pripadnosti kot zločina proti človeštvu. Ob njem so za zločine na Kosovu obtoženi tudi srbski predsednik Milan Milutinović, nekdanji podpredsednik vlade ZRJ Nikola Šainović, nekdanji poveljnik generalštaba vojske ZRJ Dragoljub Ojdanić ter nekdanji srbski notranji minister Vlajko Stojiljković. Srbski premier Zoran Đinđić je v četrtek napovedal, da namerava vlada v Beogradu tudi te obtožence izročiti haaškemu sodišču, čeprav bi se po njegovem mnenju morali predati sami.
Do konca leta 2001 je glavna haaška tožilka Carla Del Ponte proti Miloševiću vložila še dve obtožnici, za vojne zločine med vojno na Hrvaškem (9. oktobra lani) in v BiH (23. novembra lani); slednja pa vsebuje tudi obtožbo za genocid. Pritožbeni senat haaškega sodišča je 1. februarja odločil, da bodo Miloševiću sodili na enem procesu, s čimer je zavrnil decembrsko odločitev sodnega senata, da mu bodo sodili na dveh ločenih procesih, enem za zločine na Kosovu in drugem za zločine na Hrvaškem in v BiH. Pritožbeni senat je namreč ugotovil, da je sodni senat napačno razlagal pravilo sodišča, ki omogoča enoten proces za različne obtožbe. Poleg tega so sodniki razsodili, da so zločini na Hrvaškem, v BiH in na Kosovu v pravnem smislu del "iste operacije". Združitev procesov je zahtevala Del Pontejeva, ker vse tri primere povezuje Miloševićeva enotna strategija oblikovanja Velike Srbije in ker bi to bilo tudi v interesu žrtev.
V obtožnici za vojno na Hrvaškem (1991-1995) je Milošević obtožen vojnih zločinov, zločinov poti človeštvu, kršenja vojnega prava in Ženevske konvencije zaradi odgovornosti pri načrtovanju, ukazu ali pomoči pri umorih več sto hrvaških in drugih nesrbskih civilistov, pri pregonu 170.000 nesrbskih prebivalcev Hrvaške, zaprtju na tisoče ljudi v taboriščih v okviru izvajanja etničnega čiščenja na območju SAO zahodna Slavonija, SAO Krajina in Dubrovnika od 1. avgusta 1991 do junija 1992. Obtožen je tudi za umore in pregon približno 20.000 ljudi iz Vukovarja.
V obtožnici za vojno v BiH (1992-1995) haaško sodišče Miloševića na podlagi osebne odgovornosti in odgovornosti kot najvišjega državnega predstavnika obtožuje genocida, zločinov proti človeštvu in vojnih zločinov proti bosanskim Hrvatom in Muslimanom med vojno v BiH, pa tudi grobih kršitev Ženevske konvencije. V obtožnici je navedeno, da je Milošević kot predsednik predsedstva nekdanje SFRJ in srbski predsednik v obdobju med letoma 1987 in 1995 sodeloval v projektu, katerega namen je bila odstranitev velikega dela nesrbskega prebivalstva z območij pod nadzorom bosanskih Srbov. To je tudi prva od obtožnic proti Miloševiću, ki vključuje obtožbe o genocidu. Obtožnica vključuje tudi obtožbe o odgovornosti za pokol več kot 7000 Muslimanov leta 1995 v Srebrenici.
Haaško sodišče je sicer imenovalo tri prijatelje sodišča, ki bodo pomagali sodišču pri vodenju procesa. Gre za Nizozemca Michaila Wladimiroffa, Britanca Stevena Kayja in Jugoslovana Branislava Tapuškovića. Predsedujoči tričlanskemu sodnemu senatu bo britanski sodnik Richard May.
