Nekateri so jo ljubili, drugi sovražili

Margaret Thatcher se je rodila 13. oktobra 1925, in sicer staršem, ki so živeli strogo življenje metodistov – trdo delo in stroga pravila. Že kot otrok je pokazala, da je ambiciozna, oče pa ji je predstavil politično delovanje, saj je bil aktiven v konservativni stranki. Kljub študiju kemije jo je politika vse bolj privlačila. Že med študijem je bila izbrana za predsednico študentskega združenja konservativcev na oxfordski univerzi.

Leta 1950 je prvič sodelovala na lokalnih volitvah. Ni bila izvoljena, a njeno zasebno življenje je takrat začelo cveteti. Zaljubila se je v svojega bodočega moža Denisa Thatcherja. Poročila sta se konec leta 1951, Thatcherjeva je vpisala študij prava, nato pa avgusta 1953 rodila dvojčka. Istega leta je uspešno končala študij. Po porodniškem dopustu se je zaposlila kot odvetnica, ukvarjala pa se je z davčno zakonodajo. Še vedno je bila politično aktivna, njen mož pa ji je bil ves čas v oporo.

Hladna in natančna

Leta 1959 je bila izvoljena v spodnji dom britanskega parlamenta, kjer so hitro odkrili njeno zagnanost, natančnost in delavnost. Svoja prepričanja, za katerimi je neomajno stala, je vedno podprla z močnimi argumenti. Ni se pustila spraviti iz tira, bila je hladna. Prav te lastnosti so jo pripeljale najprej do ministrskega stolčka, in sicer na ministrstvu za izobraževanje in znanost. Njen takrat najbolj odmeven ukrep je bil, da je v osnovnih šolah ukinila brezplačni obrok mleka. Tudi študenti je niso marali, kar so ji večkrat odkrito pokazali.

Stranko popeljala do nove zmage

Leta 1974 so konservativci izgubili oblast. Stranka se je odločila, da jo postavi na čelo, saj so se z njo želeli prebiti do nove zmage. Bila je ostra opozicijska voditeljica, brez dlake na jeziku. Imela je toliko poguma, da je leta 1976 napadla politični sistem Sovjetske zveze. Po teh besedah so jo sovjetski časopisi poimenovali "Iron lady" (železna lady).

Že leta 1979 so konservativci znova prevzeli oblast, železna lady pa je postala prva predsednica vlade Združenega kraljestva. Svoj uspeh je ponovila še dvakrat, tako da je vladala vse do leta 1990. A to so bili težki mandati – sprejemala je boleče reze, nezadovoljstvo ljudi je bilo vse večje, brezposelnost je rasla, industrija je propadala, gospodarstvo tudi, državna blagajna se je potapljala v minusih. Do delavcev je bila neusmiljena – spomnimo se le rudarjev in njihovih sindikatov, ki jih je dobesedno poteptala. Socialno politiko je postavila na stranski tir, sprožila je postopke privatizacije državnih podjetij in še in še. Čeprav je do danes ostala nepriljubljena, pa ji analitiki priznajo, da ji je uspelo sanirati britansko gospodarstvo in industrijo. To je storila ne glede na žrtve, ki so padle zaradi njenih ukrepov. Navdihnila je kar nekaj protestniških pesmi.

Imela je tesne stike s tedanjim predsednikom ZDA Ronaldom Reaganom in odigrala je pomembno vlogo pri končanju hladne vojne. Ostro je nasprotovala tesnejšim vezem z Evropo.

Odstop, ki jo je prizadel

Thatcherjeva je leta 1990 s svojega položaja odstopila, saj je v njeni lastni stranki zeval razkol. Kolegi so ji obrnili hrbet, železna lady pa je prvič javnosti pokazala, da so jo določena dejanja prizadela. Izdajstvo v lastni stranki jo je močno prizadelo. Eden njenih najbližjih sodelavcev Geoffrey Howe je odstopil z ministrskega položaja in v svojem govoru za to okrivil premierkin oster evroskepticizem.

Nekaj časa je bila še aktivna v politiki, a njen čas je mineval. Posvetila se je sebi in pisanju knjig.

Leta 1992 ji je britanska kraljica Elizabeta II. podelila naslov baronice. Tako je postala članica zgornjega doma britanskega parlamenta.

Leta 2003 je ostala brez moža, v govoru na njegovem pogrebu pa je dejala, da je bil "njena skala".

Thatcherjeva je imela vse več težav z zdravjem. Umaknila se je iz javnega življenja. Preživela je nekaj kapi, trpela je za demenco in po besedah njene hčerke so jo morali spominjati tudi na to, da je njen soprog umrl leta 2003.

Umrla je 8. aprila, in sicer zaradi posledic kapi.

Njeno politično zapuščino je mogoče povzeti z izrazom "thatcherizem" – niz politik, ki je po navedbah podpornikov promoviral osebno svobodo in razdrl razredno delitev, ki je več stoletij razdeljevala državo.