Nekateri se debelijo, drugi umirajo

Letošnji svetovni dan hrane, ki ga vsako leto zaznamujemo 16. oktobra, je posvečen podnebnim spremembam in bioenergiji. Podnebne spremembe se dogajajo, strategije za prilagajanje spremembam pa so nujne, predvsem za večino ranljivih revnih držav, opozarja Organizacija Združenih narodov za hrano in kmetijstvo (FAO).

Podnebne spremembe bodo najbolj prizadele na stotine milijonov malih kmetov, ribičev in ljudi, odvisnih od gozdov. Večina od več kot 920 milijonov podhranjenih po svetu po podatkih FAO živi na podeželju, kjer je glavni vir prihodkov kmetijstvo. Globalno segrevanje in biogoriva pa grozita, da se bo število lačnih v prihodnjih desetletjih še povečalo.

Podhranjenih 925 milijonov ljudi

Prvi mož Organizacije Združenih narodov za hrano in kmetijstvo (FAO) Jacques Diouf je prejšnji teden dejal, da se je število podhranjenih zvišalo z 850 milijonov na 925 milijonov v letu 2007. Ob tem je poudaril, da se cilj zmanjšati lakoto za polovico do leta 2015 vedno bolj oddaljuje.

Od 75 milijonov na novo podhranjenih jih je 41 milijonov na območju Azije in Pacifika, 24 milijonov v podsaharski Afriki, šest milijonov v Latinski Ameriki ter štiri milijone v Severni Afriki in na Bližnjem vzhodu. Po podatkih FAO se je delež vlaganj v kmetijstvo zmanjšal s 17 odstotkov vse podpore v letu 1980 na samo tri odstotke v letu 2006, čeprav se je svetovno prebivalstvo v tem obdobju povečalo za skoraj 80 milijonov vsako leto.

Strokovnjaki ocenjujejo, da je za zvišanje v pomanjkanju hrane krivih več dejavnikov: cene energentov, rast uporabe biogoriv in povečana potrošnja visoko kalorične hrane, predvsem mesa, v razvijajočih državah. Kot menijo, je zdaj čas, da bi se mednarodna skupnost ponovno osredotočila na še vedno trajajočo prehransko krizo.

Urejenost prehrane pri nas

V Evropski uniji in v razvitem svetu pa so stvari glede prehrane tako za mlade kot tudi za drugo populacijo dobro urejene. Hrano za dijake srednje šole in gimnazije urejajo različno. V začetku oktobra je Dijaška organizacija Slovenije (DOS) potrdila tudi komisijo, ki bo spremljala uvajanje in kakovost subvencionirane dijaške prehrane na srednjih šolah. DOS je že večkrat poudarila, da je situacija po šolah zelo različna, saj imajo ponekod odlično in raznoliko prehrano, na nekaterih šolah pa še vedno ponujajo le hladne obroke.

Po zadnjih raziskavah ministrstva za šolstvo in šport kar 18 odstotkov šol ponuja le hladni obrok, medtem ko trije odstotki srednjih šol zakona o študentski prehrani še ne izvajajo. Za subvencioniranje prehrane država nameni od štiri do pet milijonov evrov letno.

Zastonj hrana za otroke

Slovenija je letos začela uveljavljati ukrepe evropske kmetijske reforme, ki naj bi omogočili in poskrbeli za zdravo prehranjevanje šolarjev. Šole in gimnazije naj bi v skladu s politiko EU zastonj razdeljevale sadje in zelenjavo v slovenskih šolah. Stroške bosta, vsak polovico, pokrila evropski in državni proračun.

Analiza stanja v letu 2007 je pokazala, da ima v slovenskih osnovnih šolah organiziran zajtrk 201 šola (56,5 odstotka vseh šol), da ima organizirano dopoldansko malico 353 šol (99,2 odstotka vseh šol), kosilo 348 šol (97,8 odstotka vseh šol) in da ima popoldansko malico 229 šol (64,3 odstotka vseh šol).

Zajtrk v povprečju prejema 10,42 odstotka učencev na šoli, dopoldansko malico 96,98 odstotka, kosilo 46,99 odstotka in popoldansko malico 19,89 odstotka učencev na šoli.

O varni in kakovostni  hrani 

Z vzpostavitvijo lokalne trajnostne oskrbe s hrano na nacionalnem nivoju se lahko ustvarijo nova delovna mesta, kar vpliva na izboljšanje socioekonomskega položaja prebivalcev na podeželju in posredno na izboljšanje njihovega zdravja, je na posvetu ob svetovnem dnevu hrane izpostavila Ada Grom Hočevar z Inštituta za varovanje zdravja.

"Prednosti lokalne trajnostne oskrbe bi veljalo izkoristiti pri vseh večjih javnih porabnikih v državi," je dejala Grom Hočevarjeva, ki je odprla posvet. Predstavniki ministrstev za zdravje, okolje, kmetijstvo in šolstvo so si bili na prvi okrogli mizi enotni, da se bodo učinki podnebnih sprememb na pridelavo hrane odražali v povečanju že obstoječih in v razvoju novih zdravstvenih tveganj, ki se bodo različno odrazila v različnih skupinah prebivalstva.

Izpostavili so, da se ob naraščanju cen lahko zgodi, da revnejši prebivalci kupujejo živila, ki so s stališča varnosti bolj rizična. Poleg tega lahko proizvajalci hrane uporabljajo bolj agresivne pridelovalne prakse, kar vodi v pojav dodatnih tveganj za varnost živil. Zadnje je potrdil tudi Rok Poličnik z direktorata za javno zdravje na ministrstvu za zdravje: "Z javnozdravstvenega vidika je najcenejša hrana pogosto hranilno izredno revna in energijsko bogata, kar je vzrok za porast debelosti in številnih drugih kroničnih obolenj."

"Z lokalno pridelano in predelano hrano lahko pomembno vplivamo na krajšanje časa in poti hrane od proizvajalca do potrošnika ter s tem prispevamo tudi k boljši kakovosti hrane na krožniku in ne nazadnje k varovanju okolja," je še poudaril Poličnik.

Debelost globalen problem

Zaradi visokega življenejskega standarda pa se razviti svet spopada predvsem s problemom pretirane debelosti. Svetovna zdravstvena organizacija je ugotovila, da ima v svetu že več kot pol milijarde odraslih ljudi težave s prekomerno telesno težo. Organizacija WHO navaja, da postaja debelost globalni problem odraslih in otrok.

Pri tem je najbolj skrb vzbujajoče, da se s prekomerno težo srečuje tudi 20 milijonov otrok, mlajših od petih let.

Pogosto uživanje hitre prehrane in premalo gibanja škodujeta jetrom, povečujeta pa tudi obseg trebuha, je pokazala raziskava, ki so jo pred enim letom opravili švedski znanstveniki. Sicer pa je naraščajoča epidemija debelosti v Evropski uniji trenutno eden od največjih javnih zdravstvenih izzivov.