Radioteleviziji Slovenija (RTVS) je računsko sodišče za leti 2009 in 2010 izreklo negativno mnenje, saj je ugotovilo, da je zavod posloval v neskladju s predpisi, je zapisano v povzetku revizijskega poročila. Sodišče zdaj čaka na odzivno poročilo RTVS.
Pri reviziji je ugotovilo, da je javni zavod sklepal delovna razmerja in imenoval, premeščal in razporejal javne uslužbence v nasprotju z zakonom o delovnih razmerjih in zakonom o javnih uslužbencih. Ugotovili so tudi delovanje v nasprotju z zakonom o sistemu plač v javnem sektorju in podzakonskimi predpisi. Plače uslužbencev so bile tako preplačane za najmanj 1.741.509 evrov.
Poleg tega je RTVS na podlagi avtorskih in podjemnih pogodb izvajalcem v nasprotju z delovno zakonodajo izplačala honorarje v znesku 11.781.010 evrov, v posameznih primerih pa so v pogodbah o novinarskem delu določili previsok mesečni honorar.
Predsednik računskega sodišča Igor Šoltes je pojasnil, da je RTVS v letu 2009 vsaj 230, v letu 2010 pa vsaj 242 izvajalcem oziroma pogodbenim partnerjem izplačala honorarje, kljub temu da so obstajali vsi elementi za sklenitev delovnega razmerja.
V nasprotju s statutom javnega zavoda je RTVS sklenila licenčno in koprodukcijsko pogodbo brez soglasja programskega sveta zavoda. Na podlagi teh pogodb je zavod leta 2010 plačal 77.000 evrov licenčnine in 52.124 evrov že nastalih stroškov za produkcijo oddaje, ki ni bila vključena v programsko-produkcijski načrt za leto 2010 in ni bila nikoli predvajana. Nepravilnosti je računsko sodišče ugotovilo tudi pri nabavi materiala, storitev in osnovnih sredstev.
Po Šoltesovih besedah so pri tem odkrili kršitve v skupnem znesku 12.732.206 evrov, saj je RTVS ravnala v nasprotju s predpisi o javnem naročanju in je oddajala ter naročala brez izvedenih ustreznih postopkov. Šoltes je dodal, da je javni zavod kljub temu, da je imel z izvajalci sklenjene pogodbe, storitve naročal tudi pri drugih izvajalcih.
Napake tudi pri trženju oglasov
Računsko sodišče je v revizijskem poročilu opozorilo tudi na nepravilnosti na področju oglaševanja. Ugotovilo je, da je RTVS pri določanju cen storitev oglaševanja ravnala v nasprotju z zakonom o RTVS in določila različne popuste v višini 8.736.424 evrov. Kot piše v povzetku poročila, so sklepali dogovore oziroma pogodbe za oglaševanje na osnovi gledanosti.
V teh pogodbah so določili cene na osnovi gledanosti v nasprotju z zakonom in prodajnimi pogoji, saj so popusti presegli dovoljeno maksimalno višino. Kot je pojasnjeno v povzetku poročila, je RTVS s tem oglaševalcem omogočila bistveno večji obseg objavljenih oglasov, najmanj v bruto vrednosti 16.970.626 evrov po ceniku.
Na računskem sodišči so ugotovili še, da je RTVS v nasprotju z zakonom o medijih oglaševalcem omogočila brezplačno oglaševanje v programih Televizije Slovenija in na teletekstu RTVS v znesku 636.802 evrov.
Ker RTVS med izvajanjem revizije ni odpravila vseh ugotovljenih nepravilnosti, računsko sodišče zahteva predložitev odzivnega poročila. V njem mora RTVS izkazati odpravo nepravilnosti, izdelati pa mora tudi pisno analizo obstoječega stanja in dejanskih potreb po delu redno zaposlenih javnih uslužbencev in honorarnih sodelavcev ter sprejeti konkretne ukrepe za vzpostavitev zakonitega stanja.
RTVS ima za pripravo odzivnega poročila 90 dni od prejema revizijskega poročila. Če nepravilnosti ne bi odpravili, bi po Šoltesovih besedah ukrepali po dosedanji praksi: "Če v pretežnem delu ugotovimo, da je zaradi neodzivnosti in neizvršitve zahtevanih ukrepov prišlo do hujše kršitve obveznosti dobrega poslovanja, vložimo poziv za razrešitev odgovorne osebe.''
Vodstvo RTVS nepravilnosti v veliki meri že odpravilo
Na RTVS so v odzivu zapisali, da poročila še niso preučili, hkrati pa poudarili, da gre za obdobje, ko je javni zavod vodil še prejšnji direktor Anton Guzej in le deloma zdajšnji Marko Fili. V odzivu, ki ga je podpisalo vodstvo, so še dodali, da je sedanje vodstvo nepravilnosti, ko jih je ugotovilo, začelo tudi odpravljati. Dodajajo, da so številne nepravilnosti, zapisane v poročilu, že odpravljene, odzivno poročilo pa bodo v zadanem roku.
PRO PLUS: "Take popuste se lahko dosega le z zlorabo prevladujočega položaja"
Kot so zapisali v izjavi za javnost, v družbi PRO PLUS menijo, da bi moral Urad za varstvo konkurence izdati sklep o uvedbi preiskave zoper RTVS. Z ugotovitvami računskega sodišča, ki je RTVS izreklo negativno mnenje, je nesporno izkazana verjetnost zlorabe prevladujočega položaja RTVS na oglaševalskem trgu.
V PRO PLUS so v preteklosti že večkrat opozorili na nezakonitosti pri poslovanju RTVS, ki se nanašajo na trženje oglaševalskega časa. Tudi Urad za varstvo konkurence je že leta 2001 s pravnomočno odločbo ugotovil, da ima RTVS zaradi načina financiranja prevladujoč položaj na trgu prodaje oglaševalskega časa, zlorabe pa takrat ni uspel dokazati.
Računsko sodišče je po reviziji pravilnosti dela poslovanja RTVS leta 2009 in 2010 javnemu zavodu izreklo negativno mnenje, nepravilnosti pa so med drugim našli tudi pri trženju oglaševalskega časa.
"Ugotovitve računskega sodišča kažejo, da je javni zavod samo v letih 2009 in 2010 pod vodstvom direktorja Antona Guzeja in mimo odobritev nadzornega sveta oglaševalcem ponujal povprečne popuste med 80 in 90 odstotkov cene po ceniku, prav tako pa jim je zagotovil brezplačne objave oglasov, vse v skupni vrednosti preko 25 milijonov evrov. Navedeni znesek nezakonitih popustov predstavlja skoraj polovico celotnih letnih prihodkov Pro Plus," so zapisali.
Nezakonito ponujani popusti RTVS oglaševalcem so nominalno znašali celo več od celotnih letnih oglaševalskih prihodkov javnega zavoda, so zapisali v PRO PLUS in dodali, da kljub temu prihodki iz oglaševanja predstavljajo le okoli 14 odstotkov vseh prihodkov RTVS.
Kot menijo v PRO PLUS, je jasno, da RTVS lahko take popuste dosega le z zlorabo prevladujočega položaja na oglaševalskem trgu, saj oglaševalcem oglasni čas prodaja pod stroškovno ceno, razliko pa pokriva s prihodki od RTV prispevka. Dodali so, da je skrajni čas, da urad za varstvo konkurence postopek proti PRO PLUS ustavi. Družbo sta uradu prijavili zdaj že nekdanja televizijska hiša TV3 in Televizija Slovenija, ki sta PRO PLUS očitali, da zlorablja svoj domnevno prevladujoč položaj na trgu televizijskega oglaševanja.
Nekdanji generalni direktor RTVS Anton Guzej je povedal, da z ugotovitvami računskega sodišča in mnenjem PRO PLUS ni seznanjen, zato zadev ni želel komentirati.
KOMENTARJI (18)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.