Nedolžen je v zaporu prestal 23 let, po dveh dneh prostosti pa ga je zadela kap

Sodišče v New Yorku je 58-letnega Davida Ranto v četrtek razglasilo za nedolžnega. Po 23 letih bivanja v zaporu je lahko odkorakal na prostost. Toda telo Ranta, ki je po izpustitvi izjavil, da ga je strah, kaj ga čaka zunaj zapora, ni preneslo bremena svobode. Po dveh dneh ga je zadela srčna kap in končal je v bolnišnici.

Ranta je bil leta 1991 obsojen na dosmrtni zapor zaradi umora ortodoksnega rabina Chaskela Werzbergerja v Brooklynu. Porota ga je spoznala za krivega kljub pomanjkanju dokazov oziroma celo kljub izjavam prič, da je nedolžen.

Glavni vzrok za usodno napako je v zaupanju porote policijskemu detektivu Louisu Scarcelliju, ki je krivdo za odmeven umor naprtil Ranti, detektiv je namreč bil pod političnim pritiskom, da primer hitro reši. Scarcelli vztraja, da je le opravljal svoje delo in ni naredil nič nezakonitega, seveda pa je takšna izjava pričakovana.

Če se bo potrdilo, da je detektiv ponaredil dokaze za obsodbo, bodo vprašljive vse aretacije in obsodbe v njegovi karieri. Ranta bo, če preživi, skoraj zanesljivo tožil mesto za več milijonov dolarjev odškodnine.

Priče trdile, da ropar ni bil Ranta

Leta 1990 je neznanec skušal oropati kurirja judovske zlatarne v Brooklynu, vendar ni šlo in kurir je pobegnil. Ropar je potem ustrelil rabina in prav tako pobegnil. Po kurirjevem opisu je Scarcelli aretiral Ranto.

Kurir je na sojenju sicer zatrdil, da Ranta nikakor ni tisti, ki ga je skušal oropati. Kar štiri od petih drugih prič so prav tako trdile, da Ranta ni ropar. Porota pa ga je vseeno spoznala za krivega na podlagi pričanja obsojenega posiljevalca, ki si je s tem izboril nižjo kazen, in njegovega dekleta.

Po naročilu detektiva izbrali osumljenca z najdaljšim nosom

Pričal je tudi takrat 13-letni očividec Menachem Lieberman, ki je pred leti spremenil svojo izpoved in povedal, da mu je detektiv naročil, da med možnimi osumljenci izbere tistega z najdaljšim nosom, torej Ranto.

Primer proti Ranti se je začel krhati leta 1996, ko je dekle pokojnega zločinca priznalo, da je bil morilec njen fant. Povedala je, da ji je fant priznal, da je ubil rabina, vendar pa ji takrat niso verjeli, fanta pa niso mogli zaslišati, ker je kmalu po umoru rabina umrl na begu pred policijo zaradi nepovezanega zločina.