V ospredju zanimanja hrvaške javnosti je v zadnjih dneh vse bolj vprašanje, ali bo hrvaški zunanji minister Miomir Žužul odstopil ali pa bo razrešen dolžnosti. Potem ko se je v začetku tedna pojavila novica o vpletenosti Žužula in njegove žene oziroma njenega podjetja v domnevno korupcijsko afero je hrvaška opozicija sedaj od premierja Iva Sanaderja tudi uradno zahtevala, naj Žužula odstavi, pobudo za glasovanje o zaupnici ministru pa naj bi v sabor predlagala v ponedeljek.
Hrvaški zunanji minister Žužul je v navzkrižju interesov zaradi podjetja Imostroj, ki mu je hrvaška vlada odpisala državni dolg. Imostroj je sicer v lasti podjetja, ki je poslovalo z družinskim podjetjem Žužulovih, Mednarodna trgovina in svetovanje (MTS), vodi pa ga Tatjana Žužul.
Tri največje opozicijske stranke v saboru - Socialdemokratska stranka (SDP), Hrvaška kmečka stranka (HSS) in Hrvaška ljudska stranka (HNS) - so v petek napovedale, da bodo v ponedeljek saboru predložile zahtevo za glasovanje o nezaupnici zunanjemu ministru Žužulu. Kot navajajo hrvaški mediji, naj bi omenjene stranke ministra Žužula obtožile ne samo za zadnjo afero s podjetjem Imostroj, temveč tudi za dve predhodni aferi, v katerih so mu očitali utajo davkov in povezave z ameriškim podjetjem Bechtel, ki je gradnjo dela avtoceste proti Dubrovniku od vlade dobilo mimo javnega razpisa. Žužul je bil sicer pred vstopom v hrvaško vlado Bechtelov lobist. Če bo saborska opozicija uradno predložila zahtevo za Žužulovo razrešitev, bo sabor o tem predvidoma odločil v 30 dneh.
Sicer pa naj bi se minister Žužul že danes ali v nedeljo sestal z Ivom Sanaderjem in mu pojasnil svoja stališča do očitkov. Sanader je sicer v sredo po izbruhu afere najprej stopil v bran ministru Žužulu, vendar je nato, ko so začeli hrvaški mediji kopičiti za Žužula obremenilne podrobnosti, izjavil, da je treba natančno preučiti okoliščine nastale situacije, za kar pa je, kot je še poudaril Sanader, v prvi vrsti njegova odgovornost. Hrvaški premier se je znašel v zelo neprijetnem položaju, saj gre za zunanjega ministra in zato afera presega hrvaške meje. Poleg tega je bil Žužul pred nekaj tedni imenovan tudi za vodjo hrvaške pogajalske skupine za članstvo v Evropski uniji.
Hrvaški komentatorji pa ob tem poudarjajo, da Hrvaške v tujini ne more verodostojno zastopati politik, ki mu ne zaupa niti lastna javnost. Poleg tega se sprašujejo, kako lahko Žužul vodi hrvaško vključevanje v EU, ko pa tudi sama unija teži k temu, da na najvišjih položajih ne bi bilo politikov, za katere obstaja sum, da delujejo v navzkrižju interesov.
Če Sanader ne bo zamenjal spornega ministra, lahko najnovejša afera ogrozi verodostojnost celotne hrvaške vlade, opozarjajo analitiki. Menijo, da bi "afera Žužul" lahko škodovala tudi Jadranki Kosor - kandidatki Hrvaške demokratske skupnosti (HDZ) na prihodnjih predsedniških volitvah. Politični analitiki zato ocenjujejo, da bi premier Sanader, ki je hkrati tudi predsednik HDZ, moral preprečiti negativne posledice afere, še preden se začne volilna kampanja.
Najboljša rešitev bi bila, da zunanji minister sam odstopi, ocenjujejo hrvaški komentatorji. Vendar pa je to težko pričakovati, saj minister sam meni, da ni bilo nikakršnega navzkrižja interesov in da je vse le plod "medijske manipulacije". Žužul naj bi medijem celo zagrozil s tožbami, denar, ki bi ga dobil z njimi, pa naj bi podaril v človekoljubne namene.