Napetosti med Kitajsko in ZDA se zaostrujejo predvsem zaradi trgovinskih sporov in sporov glede Južnokitajskega morja. To je bil prvi obisk Kitajske iz Pentagona po letu 2014. Minister za obrambo James Mattis je Kitajsko obiskal v okviru poti po Aziji, kjer se je srečal z več zavezniki ZDA s tega območja in je sledila zgodovinskemu srečanju Donalda Trumpa in Kima Džong Una, kjer se je sestal tudi s kitajskim voditeljem Ši Džinpingom, poroča BBC.

Spori zaradi Južnokitajskega morja
ZDA Kitajsko nenehno kritizirajo zaradi premikov v Južnokitajskem morju in svarijo pred militirizacijo območja ter pospešeno gradnjo umetnih otokov, zaradi katerih je Kitajska v sporu še s petimi drugimi državami. Ozemlje je namreč pomembna pomorska pot, pod njim naj bi bile tudi bogate zaloge nafte in plina. Več držav ima ozemeljske težnje na tem območju, ampak Kitajska največje, saj trdijo, da njihove pravice do tega ozemlja izvirajo stoletja v preteklost.
Pentagon je prejšnji mesec preklical vabilo Kitajski za sodelovanje na mednarodnih vojaških vajah, znanih kot RimPac, ki so se uradno začele ta teden, za to pa naj bi bila kriva naraščajoča militarizacija Pekinga v Južnokitajskem morju z uporabo novih raketnih sistemov na svojih umetnih otokih. Ameriški vojaški uradnik je nedavno dejal, da so bili kitajski laserski napadi usmerjeni v ameriška vojna letala v Pacifiku, 20 takšnih incidentov naj bi bilo zabeleženih že od septembra lani. To je Peking zavrnil kot čisto laž.
ZDA jezijo Kitajsko
Kitajska je pozdravila srečanje predsednika ZDA Donalda Trumpa s Kim Džong Unom, a ostale poteze Pentagona na tem območju so bile vir nezadovoljstva za Peking. Kot poroča CNN, je Mattis razjezil Kitajsko z namero ameriške vojske, da nadaljuje pomorske vaje, s katerimi bi izpodbijala teritorialne trditve Kitajske v Južnokitajskem morju.
Matiss je dejal, da so bili pogovori s Šijem zelo dobri, dodal je, da ZDA dajejo velik pomen vojaškim odnosom s Kitajsko. Ši je odvrnil, da ima Kitajska mirne namene, ampak je opomnil, da Kitajska ne bo odstopila od tega, kar meni, da je njeno ozemlje. "Ne smemo izgubiti niti enega centimetra ozemlja, ki so ga pridobili naši predniki. Kar pripada drugim, tega pa ne želimo." je po poročanju kitajskih državnih medijev dejal Ši.
Nesoglasja tudi zaradi Tajvana
Jabolko spora med ZDA in Kitajsko je tudi Tajvan, ki ga Kitajska dojema kot del svojega ozemlja. Kljub obsojanju Kitajske ZDA še naprej prodajajo orožje na otoku. V zadnjih nekaj mesecih je Trumpova administracija ujezila Peking s tem, da je ameriškim proizvajalcem dovolila, da prodajajo podmorsko tehnologijo Tajvanu, in sprejela Tajvanski zakon o potovanjih, s katerimi bi spodbudili uradne obiske, vključno z višjimi vojaškimi častniki, med ZDA in otokom.
Predstavnik za odnose z javnostjo Lu Kang je na novinarski konferenci dejal, da je popolnoma normalno, da imata Kitajska in ZDA kot dve veliki državi nekaj nesoglasij in da je ključno, da reševanje vprašanj med ZDA in Kitajsko poteka v duhu medsebojnega spoštovanja.
KOMENTARJI (9)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.