Svet obsodil državni udar

V Hondurasu se razmere še niso umirile. Priče namreč poročajo, da je bilo v bližini predsedniške palače, kjer je protestiralo na stotine privržencev izgnanega predsednika Manuela Zelaye, slišati strele. Za zdaj še ni znano, ali je bil v streljanju kdo ranjen, naj pa bi na mesto dogajanja prišli reševalci. Honduraška policija je danes proti več kot 30 protestnikom, ki so se zbrali pred predsedniško palačo, uporabila solzivec. Honduraške oblasti so tudi zaprle televizijske in radijske postaje v državi.

Zelayevi podporniki so sicer v središču prestolnice postavili barikade in zaprli ceste, ki vodijo proti predsedniški palači. Zamaskirani in opremljeni s palicami so varovali ovire, narejene iz avtomobilskih gum in jeklenih delov.

Ameriški predsednik Barack Obama je znova dejal, da je državni udar v Honduradu nelegalen in da Manuel Zelaya ostaja predsednik države. Latinskoameriške levičarske države so danes iz Hondurasa umaknile svoje veleposlanike.
 

Svet obsoja državni udar

Evropska komisija je danes v odzivu na državni udar v Hondurasu pozvala k spoštovanju "demokratično izvoljenih institucij" v državi. Udar je obsodila tudi ameriška administracija, pa tudi Organizacija ameriških držav in Skupina Rio. Generalni sekretar ZN Ban Ki Mun je zahteval, da državi znova zavlada predsednik Manuel Zelaya.

Generalni sekretar ZN je izrazil močno podporo demokratičnim institucijam v Hondurasu in obtožil aretacijo in izgon "ustavnega predsednika republike", so sporočili iz ZN. Ban je pozval k vrnitvi Zelaye ter k polnemu spoštovanju človekovih pravic v Hondurasu.

Evropska komisarka za zunanje odnose in sosedsko politiko Benita Ferrero-Waldner je izrazila obžalovanje nad zadnjimi dogodki v Hondurasu, kjer je vojska v nedeljo strmoglavila izvoljenega predsednika Zelayo in ga izgnala v Kostariko. Ob tem je Ferrero-Waldnerjeva vse strani pozvala, naj spore razrešijo mirno in takoj začnejo dialog. Pri tem je ponudila "podporo" EU.

Zaradi dogodkov v Hondurasu so se predstavniki Evropske komisije danes sešli z veleposlaniki srednjeameriških držav, s katerimi naj bi preučili vpliv dogajanja na prizadevanja za sklenitev pridružitvenega sporazuma, ki vključuje tudi prostotrgovinski sporazum med Srednjo Ameriko in EU. EU se o tem pogaja s Hondurasom, Kostariko, Salvadorjem, Gvatemalo in Nikaragvo. Ferrero-Waldnerjeva se bo z veleposlanikom Hondurasa sešla v torek.

Policijska ura

Namestnik predsednika Robertto Micheletti, prav tako član liberalcev, katerim pripada Zelaya, je medtem po vsej državi razglasil policijsko uro, ki traja od 21.00 do 6.00 po lokalnem času. Micheletti je sicer prisegel samo nekaj ur po izgonu Zelaye.

Administracija ameriškega predsednika Baracka Obame je ob tem sporočila, da za predsednika Hondurasa priznava edino izgnanega Zelaye. "Kot legitimno izvoljenega priznavamo samo Zelayo in nikogar drugega,“ so sporočili iz State Departmenta.

Grožnjam Zelayevega zaveznika, venezuelskega predsednika Huga Chaveza, da bo v Hondurasu posredoval z vojaško akcijo, če bo napaden njihov odposlanec, se je zdaj pridružil še predsednik Ekvadorja. Rafael Correa je tako zagotovil, da bo njegova vlada sodelovala v takšni akciji, če bodo v nevarnosti njihovi diplomati ali pa diplomati njihovih zaveznikov.

Sporen referendum

Levičarski voditelji iz držav v tej regiji so se sicer zbrali v sosednji Nikaragvi, kjer so razpravljali o krizi, katero je povzročil vojaški udar. Vrhovno sodišče je namreč četam naročilo, naj izženejo dosedanjega predsednika Miguela Zelayo.

Razlog je referendum, na katerem bi morali volivci včeraj glasovati glede sprememb ustave, ki bi Zelayi med drugim omogočila ponovno kandidiranje za predsednika. Mandat se mu namreč izteče januarja 2010. Vrhovno sodišče pa je referendum razglasilo kot neustaven. Do zajetja in izgona predsednika, ki je zdaj v Kostariki, kjer je že zaprosil za azil, je tako prišlo samo uro pred odprtjem volišč.

Za načrtovanje vojaškega udara je Zelaya, ki naj bi se z vzpostavitvijo zavezništva s Chavezom zameril konservativni eliti in vojski, vedel, vendar je prepričan, da se ta ni zgodil, dokler niso tega dovolile ZDA. Bela hiša je kakršno koli vpletenost že zanikala.