Švicarski kmet kljub porazu nadaljuje boj za kravje rogove

Današnji referendum je bil zaključni dogodek skoraj deset let dolge kampanje 67-letnega švicarskega kmeta Armina Capaula, po mnenju katerega je ohranitev rogov za krave bistvenega pomena, saj jim omogoča komunikacijo. 

"Krave moramo spoštovati takšne, kot so, jim pustiti rogove. Ko jih pogledate, lahko opazite, da svoje glave vedno nosijo visoko in ponosno. Ko jim rogove odstranimo, so žalostne," je prepričan sivolasi možakar, ki je zaradi svoje nenavadne pobude postal medijsko prepoznaven obraz v več evropskih državah. Čeprav so se nekateri njegovemu referendumskemu predlogu sprva posmehovali, mu je na koncu uspelo zbrati 120 tisoč podpisov podpore. Čeprav švicarski volivci na današnjem referendumu niso potrdili njegove pobude, pa Capaul ostaja optimističen in napoveduje, da bo nadaljeval pozitivni boj. Današnjega rezultata tako ne vidi kot poraz. "Naša iniciativa za kravje rogove ostaja dejavna še naprej. Kmalu se bomo znova srečali in se dogovorili, kakšen bo naš naslednji korak," je dejal v enem prvih odzivov za švicarsko televizijo SRF. 

Bojnega razpoloženja je bila tudi njegova žena Claudia. Povedala je, da vlada ne more "preprosto odvreči končnega rezultata v predal". Njihovo pobudo je glede na izide vzporednih volitev vendarle podprlo visokih 46 odstotkov volivcev.

Ustavno dopolnilo bi bilo podlaga za subvencije

Omenjena pobuda sicer ni pozivala k prepovedi rezanja rogov, temveč je terjala zgolj ustavno dopolnilo, ki bi bilo podlaga za subvencije za kmete, ki bi kravam rogove pustili. Capaul je predlagal, da bi država švicarskim kmetom za vsako kravo ali kozo z ohranjenimi rogovi namenila približno 169 evrov subvencije na leto.

Njegovi nasprotniki, vključno s švicarsko vlado, trenutno prakso (kar devetdesetim odstotkom švicarskih krav rogove odstranijo) upravičujejo z navedbami, da lahko zaradi odstranitve rogov v hlev namestijo več glav živine, eden od razlogov pa je tudi večja varnost živali.