Srditi spopadi v Libiji

Med uporniškimi silami in silami, zvestimi libijskemu voditelju Moamerju Gadafiju, je danes popoldne zahodno od mesta Adždabija prišlo do srditih spopadov. Slišati je bilo rakete, minomete in streljanje.

Uporniki, ki so izkoristili Natove zračne napade na Gadafijeve sile, trdijo, da so zavzeli puščavsko območje v bližini mesta Adžabija na vzhodu države in obmorsko pot, ki vodi do 80 kilometrov oddaljenega mesta Brega, najpomembnejšega nahajališča nafte.

Po poročanju ameriške tiskovne agencije AP, ki navaja enega od uporniških vojakov, naj bi uporniki Brego imeli na vidiku, vendar jim v mesto še ni uspelo vstopiti. Zadnji spopadi naj bi jih sicer potisnili nazaj na obrobje mesta.

Nato obstreljuje Sirto

Libijska tiskovna agencija Jana je medtem poročala, da so Natove zračne sile obstreljevale osrednje obmorsko mesto Sirta, ki ima okoli 120.000 prebivalcev in leži okoli 600 kilometrov vzhodno od Tripolija. Sirta, ki je tudi Gadafijevo rojstno mesto, so Natove sile sicer obstreljevale že v petek, vendar njihove natančne tarče napadov niso znane.

Gadafijeve sile pa medtem nadaljujejo napade na mesto Misrata, ki je še edino večje mesto na zahodu države v rokah upornikov.

Uporabljajo prepovedane kasetne bombe?

Organizacija za zaščito človekovih pravic Human Rights Watch je Gadafijeve sile obtožila, da pri napadih na upornike v Misrati uporabljajo tudi kasetne bombe, ki so sicer prepovedane. Toda tiskovni predstavnik Gadafijeve vlade je tovrstne navedbe zanikal in pozval upornike, naj jih dokažejo. “Absolutno ne. Ne moremo početi tega. Ne moralno ne pravno ne moremo delati tega," je dejal in pozval upornike, naj dokažejo te trditve,” je dejal predstavnik vlade.

Human Rights Watch je poročala o najmanj treh granatah s kasetnim strelivom, ki so eksplodirale nad obleganim mestom. Strokovnjaki so jih identificirali kot kasetne bombe, ki so bile izdelane v Španiji, odkril pa jih je novinar New York Timesa.

Toda Human Rights Watch je navedla precej precizne oznake kasetnega streliva, ki je bilo uporabljeno nad Misrato. Šlo naj bi za 120-milimetrske granate, v katerih je še 21 manjših bomb, leta 2007 pa jih je izdelalo špansko podjetje Instalaza, je poročal New York Times.

Kasetne bombe so še posebej nevarne za civiliste. Osnovna granata eksplodira na višini in nato po večjem območju razprši še manjše bombe ter s tem poveča območje ubijanja. Z mednarodno konvencijo, ki je začela veljati lani, so prepovedane v več kot 100 državah. Libije sicer ni med njimi, prav tako pa tudi ne ZDA, ki so kasetne bombe v zadnjih letih uporabljale tudi v bojih proti talibanom v Afganistanu.

Ameriška državna sekretarka Hillary Clinton je vseeno izrazila zaskrbljenost zaradi poročil, da Gadafijeve sile uporabljajo kasetne bombe. Sicer je "ne preseneča nič, kar Gadafijeve sile počnejo", je pa zaskrbljujoče, da se to dogaja na urbanih območjih. To pa predstavlja velik izziv tako za Nato kot za upornike, je ocenila.

Natu zmanjkuje streliva?

Zvezi Nato pa naj bi zmanjkovalo vodenih bomb in drugega streliva v operacijah proti Gadafijevim silam, navaja Washington Post. Med več predstavniki zavezništva so se zato že pojavila ugibanja, kdaj se bodo morale ZDA vrniti v operacijo.

Problem se je pokazal, ko so ZDA prejšnji teden iz operacije Združeni zaščitnik umaknile okoli 50 svojih bojnih letal, potem ko je vodenje operacij nad Libijo prevzel Nato. Razsežnost težav zavezništva v Libiji sicer ni povsem jasna, vendar pa problem s strelivom po navedbah neimenovanega visokega predstavnika Nata kaže na omejene zmogljivosti Velike Britanije, Francije in drugih evropskih držav, da vzdržujejo celo relativno majhno operacijo, navaja Washington Post.

Sodeluje le šest od 28 članic Nata

Trenutno v operacijah nad Libijo dejavno sodeluje le šest od skupno 28 članic Nata. Francija in Velika Britanija poskrbita za polovico misij. Za ostalo polovico pa poskrbijo Belgija, Danska, Norveška in Kanada. V nekaterih operacijah proti Gadafijevim sistemom zračne obrambe pa sodelujejo tudi ameriška letala.

Generalni sekretar Nata Anders Fogh Rasmussen je sicer v petek v Berlinu po neformalnem zasedanju zunanjih ministrov Nata ocenil, da se bo položaj glede pomanjkanja bojnih letal v naslednjih dneh izboljšal. Ministri sicer niso sprejeli nobenih zavez v zvezi s tem, a Rasmussen pričakuje, da bodo članice izpolnile svoje obveze. Poveljnik operacij nad Libijo za zdaj sicer še ni zaprosil za dodatna letala ali orožje.

Zunanji ministri 28 držav članic zveze Nato so na dvodnevnem srečanju v Berlinu Gadafija pozvali, naj svoje enote umakne v vojašnice, da bi na tak način dejansko lahko vzpostavili prekinitev ognja med Gadafijevimi silami in uporniki, ki bi jo bilo moč tudi nadzorovati. Prav tako so zunanji ministri sprejeli izjavo o Libiji, v kateri podpirajo pozive k odstopu libijskega voditelja.