Pred meddržavnim sodiščem v Haagu (ICJ) se je z zaslišanjem Belgije začela predhodna javna razprava o pristojnosti sodišča v tožbi Srbije in Črne gore proti osmim članicam zveze Nato, ki so leta 1999 sodelovale pri bombardiranju nekdanje ZRJ.
V tožbi SČG osem držav obtožuje genocida, pa tudi nezakonite uporabe oborožene sile med zračnimi napadi na ZRJ in zločinov proti človečnosti. Po Belgiji bodo danes pred sodiščem nastopile še Nizozemska, Kanada, Portugalska in Velika Britanija, v torek pa Nemčija, Francija in Italija. V sredo bo svoje argumente predstavila še Srbija in Črna gora.
V doslej prvi takšni razpravi se najvišji pravosodni organ Združenih narodov ne bo ukvarjal z vsebino tožbe, temveč bo osem članic zveze Nato pred sodniki podalo prve predhodne ugovore na tožbo SČG. Oblasti v Beogradu so 29. aprila 1999, ko je bil predsednik ZRJ še Slobodan Milošević, omenjenih dejanj obtožile Belgijo, Kanado, Francijo, Nemčijo, Italijo, Nizozemsko, Portugalsko in Veliko Britanijo, SČG pa je vložila tudi tožbo proti ZDA in Španiji, vendar ju je sodišče zavrnilo zaradi proceduralnih razlogov.
Drašković o umiku vseh tožb na ICJ
Novi zunanji minister državne skupnosti Srbije in Črne gore Vuk Drašković je ob prevzemu dolžnosti od svojega predhodnika Gorana Svilanovića komentiral tudi začetek razprave pred ICJ o tožbi Beograda proti osmim članicam Nata zaradi bombardiranja Beograda leta 1999.
Kot je izpostavil, bi bila najboljša rešitev, če bi tožbe umaknili vsi, torej tudi Hrvaška in BiH, ki sta leta 1993 vložili tožbo proti tedanji ZRJ za napad in genocid.
