Novo srečanje Severnoatlantskega sveta (NAC) na ravni veleposlanikov, ki se je začelo ob 20. uri, se je zaradi nasprotovanja Francije, Nemčije in Belgije po kakih 40 minutah končalo brez dogovora. Novo srečanje NAC, že šesto od ponedeljka, je predvideno za četrtek.
Članicam zveze Nato tako tudi v drugem poksusu ni uspelo premostiti razlik v stališčih glede obrambe Turčije pred morebitnimi iraškimi napadi, potem ko je generalni sekretar zavezništva George Robertson je predstavil nov, skrčen seznam obrambnih ukrepov. Veleposlaniki Nata so predlog predali svojim vladam.Robertsonov predlog, ki ga je predstavil devetnajstim članicam zavezništva, po navedbah diplomatov predvideva zaščito Turčije le v primeru iraških napadov. Iz starega predloga je Robertson umaknil zahtevo po Natovi zaščiti ameriških vojaških oporišč v Evropi.
Do ene najhujših kriz, v kateri se je v svoji več kot 53-letni zgodovini znašlo zavezništvo, je prišlo, ko so tri članice - Francija, Belgija in Nemčija - v ponedeljek vložile veto na ameriško zahtevo po zavezniški zaščiti Turčije v primeru vojne v Iraku, Ankara pa je v odgovor zahtevala nujno posvetovanje zaveznic skladno s 4. členom Washingtonske pogodbe.
Predstavniki Francije, Nemčije in Belgije poudarjajo, da zaščite Turčije sploh ne postavljajo pod vprašaj, temveč načelno nasprotujejo ameriškemu posredovanju v Iraku in se zavzemajo za mirno rešitev krize. Odločitev o ameriški zahtevi po zaščiti Turčije in nekaterih drugih ukrepih bi že vnaprej napovedala vojno in na neuspeh obsodila delo mednarodne misije inšpektorjev za nadzor nad orožjem za množično uničevanje, opozarjajo.
Razhajanja tudi znotraj EU
Iraška kriza ni razdelila samo zveze Nato in Varnostnega sveta, pokazala so se tudi velika razhajanja znotraj Evropske unije. Srečala sta se nemški kancler Gerhard Schröder in španski premier Jose Maria Aznar, vendar pa jima ni uspelo zbližati stališč. Španija je namreč ena od petih držav evropske petnajsterice, ki je podpisala pismo podpore ostri ameriški politiki do Iraka.
Grčija, ki trenutno predseduje Evropski uniji, pa je države članice opozorila, da Uniji grozi huda kriza, če petnajsterica na izrednem vrhunskem zasedanju 17. februarja v Bruslju ne bo zavzela skupnega stališča do iraške krize.
"Cilj predsedstva je, da Unija prihodnji ponedeljek zavzame skupno stališče. Z vrhunskim zasedanjem bodo izčrpana vsa institucionalna in politična sredstva, ki jih ima v ta namen predsedstvo Unije na voljo. Če skupnega stališča države tudi na vrhunski ravni ne bodo zavzele, potem bo EU zašla v globoko krizo," je dejal predstavnik grškega zunanjega ministrstva.
