
Turčija je danes zvezi Nato zagotovila, da v severni Irak ni poslala svojih vojakov, ter tako skušala pomiriti Nemčijo in Belgijo, ki sta konec minulega tedna zagrozili, da bosta umaknili svoje pripadnike v zavezniških silah v državi. Te je zveza Nato poslala v Turčijo za zaščito zaveznice v primeru vojne v Iraku.
Kljub temu sicer Turčija dopušča možnost, da utegne na sever te sosednje države, ki so jo minuli teden začele napadati ameriško-britanske sile, poslati svojo vojsko, da bo preprečila morebitni begunski val in nestabilnost v regiji.
Zveza Nato je po daljših pogajanjih februarja sprejela ukrepe za zavezniško zaščito Turčije v primeru vojne v Iraku in tja poslala svoja radarska letala awacs ter enote za boj proti kemičnemu in biološkemu orožju. Nemčija in Belgija, ki vojni skupaj s Francijo močno nasprotujeta, pa grozita z umikom svojih pripadnikov v zavezniških silah, če bi se Turčija odločila za vdor v Irak. Ankara bi se zanj utegnila odločiti, ker se boji ustanovitve samostojne kurdske države na severu Iraka.

Da so se Turčija in ZDA sporazumele glede vseh vprašanj v zvezi z Irakom, tudi glede napotitve turških sil na sever Iraka, je v nedeljo v televizijskem nagovoru ljudstvu povedal turški premier Recep Tayyip Erdogan. Erdogan je tudi zatrdil, da turška vlada namerava poslati svoje čete na sever Iraka, da bi tako ustavila morebiten val beguncev in preprečila nestabilnosti na turških mejah. Ni pa povedal, če so ZDA dovolile vstop turški vojski v Irak. Turški parlament je minuli teden odobril uporabo turškega zračnega prostora ameriški vojski ter dovolil napotitev turških vojakov na sever Iraka, kjer živijo večinoma Kurdi.
Turčija je že v prvi zalivski vojni žrtovala svoje "sinove"
Ankara bi se za vdor utegnila odločiti, ker se boji ustanovitve samostojne kurdske države na severu Iraka. Kljub temu pa je država danes poudarila, da v Iraku "ne sledi nobenim skrivnim namenom". Kot je po zasedanju vlade v Ankari po navedbah nemške tiskovne agencije dpa pojasnil pravosodni minister Cemil Cicek, je omenjeno Turčija sporočila tudi ZDA in "drugim zainteresiranim državam" in pri njih naletela na razumevanje. "Če je oz. če bo Turčija navzoča na severu Iraka, bo to storila iz humanitarnega preudarka in iz skrbi pred terorizmom," je dejal Cicek.
Cicek je bil ob tem kritičen do tega, da so Turčijo po zalivski vojni leta 1991 pustili samo z več kot 500.000 begunci iz Iraka. Obenem je Turčijo takrat zajel "val terorizma", je v zvezi z dolgoletnim gverilskim bojem Kurdske delavske stranke v Turčiji dejal predstavnik vlade. V sedanji vojni cel svet pretrese "pet, deset mrtvih, mi pa smo terorju žrtvovali več kot 30.000 sinov," je še dejal Cicek.