Nataschino pismo

18-letna Natascha Kampusch, ki je pred nekaj dnevi pobegnila iz rok Wolfganga Priklopila, ki jo je pred osmimi leti ugrabil in jo zaprl v klet, si trenutno želi le samote. Ker, kot pravi sama, razume radovednost javnosti, je na novinarje naslovila pismo. V njem razlaga odnos, ki ga je gojila do 44-letnega ugrabitelja in svoj vsakdan v ujetništvu.

Prvi stavki pisma so namenjeni novinarjem. »Spoštovani novinarji, spoštovana javnost. Zavedam se, da so dogodki preteklega dne na vas naredili velik vtis. Lahko si predstavljam, kako šokirani ste morali biti. Razumem, da ste radovedni in bi radi izvedeli čim več podrobnosti o življenju, ki sem ga preživela z ugrabiteljem. Moram pa vam povedati, da ne bom odgovarjala na nobeno intimno vprašanje. Tisti, ki bo prestopil mejo, naj bo previden,« je zapisala Natascha.

O svojem življenjskem prostoru, kleti, ki je bila velika 3 krat 4 metre, je povedala, da je bil zadostno opremljen. »Bil je moj prostor. Ni bil namenjem očem javnosti« je zapisala mladenka. Natascha je opisala tudi svoj vsakdan. »Čista rutina. Dan se je začel s skupnim zajtrkom, saj Priklopil večino časa ni delal. Nato sem se ukvarjala z gospodinjskimi opravili, brala, gledala televizijo, dosti sva se pogovarjala, kuhala. Tako je bilo vsa ta leta. Strah me je bilo le samote.«

Čeprav je ugrabitelj od nje zahteval, da ga kliče 'moj gospodar', tega Natascha ni nikoli storila. »Ni bil moj gospodar. Bila sva si enakovredna. Simbolično rečeno: nosil me je po rokah in hkrati me je z nogami teptal. Oba sva vedela, da si je izbral napačno žrtev.« 18-letnica se je odzvala tudi na številna namigovanja o obstoju osebe, ki naj bi Priklopilu pri ugrabitvi pomagal. »Vse je naredil sam. Na mojo vselitev se je zelo dolgo pripravljal. Ko sem prispela, sva moj prostor skupaj opremila.«

Tudi o njenem begu so v javnosti krožile različne govorice. Eni so poročali, da je Priklopil pozabil zakleniti klet, drugi, da je pobegnila med pranjem avtomobila. »Ko sem na vrtu sesala avtomobil, se je zaradi hrupa odmaknil od vozila. To je bila moja priložnost. Poleg tega, po begu nisem jokala, saj za to ni bilo razloga.«

44-letni Priklopil je devet ur po Nataschinem begu storil samomor, kar Natascha obžaluje. »Njegova smrt je bila nepotrebna. Kazen, ki ga je čakala, ne bi pomenila konca sveta. Bil je del mojega življenja. Na nek način za njim žalujem. Sočustvujem z Wolfgangovo materjo. Vem, kaj čuti. Jaz in ona bova mislili nanj. Res je, da nisem imele enake mladosti kot moje vrstnice, kljub temu nimam občutka, da sem kaj zamudila. Imelo je tudi pozitivne plati. Nikoli nisem kadila ali pila. Tudi slabih izkušenj s prijatelji nisem imela,« je razložila 18-letnica, ki trpi za stockholmskim sindromom. Ta je pri žrtvah ugrabitev zelo pogost, pomeni pa, da se trpinčena oseba na svojega mučitelja čustveno zelo naveže. »Na vprašanja o svoji intimi ne bom odgovarjala. Ta se nikogar ne tiče. Morda bom o tem spregovorila s svojo psihologinjo, morda pa bom o tem večno molčala,« je Natascha odgovorila na številna namigovanja medijev o tem, ali jo je Priklopil spolno zlorabljal.

S svojo družino trenutno ne želi tesnejšega stika. Kot je še poudarila, se v svojem skrivališču počuti dobro in varno, sedmo silo pa prosi, naj jo do nadaljnjega pusti pri miru.