Natanko 72 let nazaj so sovjetski vojaki osvobodili preživele v Auschwitzu

Svet danes obeležuje mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta. Na ta dan pred 72 leti so sovjetski vojaki osvobodili preživele v koncentracijskem taborišču Auschwitz Birkenau. Žrtev se bodo danes med drugim spomnili v nekdanjem taborišču, niz dogodkov se že več dni vrsti povsod po svetu, tudi v Sloveniji. ZN letos opominjajo na pomen izobraževanja.

V taborišču Auschwitz Birkenau je med drugo svetovno vojno v plinskih celicah ali poskusih nacističnih znanstvenikov umrlo med 1,1 in 1,5 milijona ljudi, pretežno Judov. V holokavstu je umrlo skupaj okoli šest milijonov Judov. V nacističnih in fašističnih koncentracijskih taboriščih je bilo zaprtih tudi 63.000 slovenskih internirancev. 12.000 se jih nikoli ni vrnilo.

Obrazi preživetja: 20 ljudi, ki so doživeli grozote taborišča Auschwitz BIrkenau 

Združeni narodi so leta 2005 razglasili 27. januar za mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta, od leta 2008 ga obeležujemo tudi v Sloveniji. Izrael se bo žrtev holokavsta spomnil 5. maja, se je pa izraelski premier Benjamin Netanjahu v Jeruzalemu že v četrtek poklonil spominu na žrtve skupaj z diplomatskim zborom, Wiesenthalov center pa je predstavil letno poročilo pregonu nacističnih zločincev.

Lekcija o nevarnosti ekstremizma

ZN so ob letošnjem spominskem dnevu v ospredje postavili izobraževanje in njegov pomen za boljšo prihodnost. Univerzalna dimenzija izobraževanja o holokavstu je namreč lahko izhodišče za izobraževanje o spoštovanju človekovih pravic, krepitvi strpnosti in zaščite človeštva. Holokavst je bil dogodek, ki je preobrazil zgodovino, lekcije, ki jih je prinesel, pa nas lahko veliko naučijo o nevarnosti ekstremizma in preprečevanju genocida danes, izpostavljajo na spletni strani ZN.

Slovesnost bodo kot vsako leto pripravili tudi v nemškem bundestagu, kjer se bodo tokrat poklonili žrtvam nacističnega programa evtanazij, in na prizorišču nekdanjega taborišča Auschwitz Birkenau na Poljskem, ki je spremenjen v muzej. Glavna tema dogodka v muzeju bo čas. Slednjega simbolizira ura, odkrita med arheološkimi deli v plinskih celicah in krematoriju leta 1967, ki se je letos vrnila v muzej.

"Spomin je vedno spopad s časom. Čas je tudi tisto, česar nam primanjkuje pri misiji, da prihodnje generacije ozavestimo o nevarnostih populizma, ksenofobije, antisemitizma in različnih nacionalističnih eksotičnosti," je, kot piše na spletni strani muzeja, pred slovesnostjo izpostavil njegov direktor Piotr M.A Cywinski.

V Sloveniji več slovesnosti

Niz prireditev ob spominskem dnevu se te dni vrsti tudi v Sloveniji. Prav danes so na mestu nekdanje ljubljanske sinagoge odkrili spominsko ploščo v spomin na nekdanjo judovsko skupnost v Ljubljani. To je prvo javno spominsko obeležje, ki v glavnem mestu priča o zgodovinski prisotnosti judovske skupnosti.

Predsednik republike Borut Pahor je danes v predsedniški palači ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta pripravil sprejem. V nagovoru, ki ga je začel z minuto molka v izraz spoštovanja do vseh žrtev holokavsta, je dejal, da obletnico razumemo kot preizkušnjo in odgovornost, da po svojih najboljših močeh storimo vse, da se takšni zločini ne bi več nikoli ponovili.

"Zanašanje na to, da je tak zločin neponovljiv samo zaradi nepredstavljivih grozot, je naivno. Zgodovinska izkušnja je, da se lahko zgodi. In se lahko ponovi, če se ne bomo vsi vsak dan trudili za strpnost in mir," je dejal Pahor.

Na sprejemu pri predsedniku tudi nekaj internirank 

Današnjega sprejema so se udeležile tudi nekatere od internirank, ki so preživele krutosti taborišč ter vidni predstavniki Judovskega kulturnega centra Ljubljana, Judovske skupnosti v Sloveniji, predstavniki slovenske delegacije pri Mednarodni zvezi za spomin na holokavst in predstavniki Koordinacije taboriščnih odborov pri Zvezi združenj borcev za vrednote NOB Slovenije.

Otroški pevski zbor Glasbene matice, ki se je sprejema udeležil v skoraj popolni zasedbi, je za to priložnost pripravil dva odlomka iz opere Brundibar. Opera, ki jo je Kras uprizoril z otroki v taborišču Terezin v času druge svetovne vojne, nosi močno simbolno sporočilo in utrjuje prepričanje, da dobro vedno premaga zlo, so ob tem sporočili iz Pahorjevega urada.

Delna uprizoritev opere je del dogodkov v okviru projekta ŠOA - spominjamo se pod pokroviteljstvom Pahorja. V okviru projekta ta teden po celi Sloveniji potekajo dogodki posvečeni spominu na žrtve holokavsta in nacističnega preganjanja.

Zunanje ministrstvo si ob spominu na tragične dogodke želi, da se podobna grozodejstva ne bi nikoli več ponovila in ob tem poziva k zgodnjemu ukrepanju za preprečevanje grozodejstev takoj, ko se pojavijo dejavniki tveganja.

Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nunssdorfer pa je opozorila, da se vse pogosteje pojavlja ksenofobija, strah pred tujci. Po njenem bi morali v Sloveniji nuditi zatočišče tistim, ki bežijo in so preganjani ter jim nuditi pomoč, kakor so jo "nudili našim ljudem, ki so v vrtincu prve ali druge svetovne vojne bežali na tuje".

Napisa na DZ "ni vsaka kri rdeča" ni več

Ravno danes, na dan svetovnega dneva spomina na žrtve holokavsta, se je na ploščadi na snegu na Trgu republike pojavil ogromen napis s sovražno vsebino. Nekdo je namreč z rdečo barvo zapisal 'ni vsaka kri rdeča' in narisal zametke kljukastega križa. Zadevo že preiskujejo ljubljanski policisti, napis pa so že dopoldne odstranili. Napis je obsodil predsednik državnega zbora Brglez, zaskrbljenost pa je izrazil tudi predsednik Pahor.

K boju proti antisemiizmu poziva tudi Evropski parlament

Ob mednarodnem dnevu so v teh dneh k boju proti antisemitizmu pozvali tudi v Evropskem parlamentu. Oglasili so se tudi evropski poslanci iz Slovenije.

Tanja Fajon (S&D/SD) je poudarila, da ne smemo nikoli pozabiti teže holokavsta, in opozorila, da se moramo boriti proti lažnim novicam in poskusom spreminjanja zgodovinskih dejstev Evrope. V nasprotnem primeru tvegamo ne samo pozabe zločinov nacionalizma 20. stoletja, ampak tudi možnost njihovega podoživljanja, je izpostavila.

Romana Tomc (SDS/EPP) je medtem opozorila je, da antisemitizem še vedno ni zgolj stvar preteklosti, saj tako v svetu kot v Evropi in v Sloveniji zaznavamo vedno več nestrpnosti. "Nobena vrsta nestrpnosti ni sprejemljiva, tudi tista ne, ki se skriva pod krinko strpnosti," meni Tomčeva.

Njena strankarska kolegica Patricija Šulin, ki je tudi članica medskupine Evropskega parlamenta za boj proti antisemitizmu, pa je poudarila, da s spominjanjem in opominjanjem, da se taka tragedija ne bi nikoli več ponovila, izkazujemo spoštovanje do žrtev in njihovih potomcev.

Odgovornost prenašanja sporočila je na mlajših generacijah 

Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je sporočil, da bolj kot minevajo leta in bolj kot smo oddaljeni od teh dogodkov, močnejša je naša dolžnost da se ustavimo in si vzamemo čas za spominjanje in razmislek. "Naša dolžnost postaja še močnejša, saj je vsako leto manj preživelih in neposrednih prič holokavsta, zato je odgovornost za prenašanje sporočila, ki ne sme izgubiti svoje moči, na mlajših generacijah," je še dejal Juncker.

V Nemčiji so se žrtvam nacistov poklonili na več dogodkih. Na osrednji spominski slovesnosti v Berlinu so se prvič spomnili 300.000 žrtev nacističnega programa evtanazije, v katerega so vključili predvsem tiste s telesnimi in duševnimi hibami. Na govorniški oder parlamenta pa so prvič povabili nekoga, ki trpi zaradi motenj v duševnem razvoju. Igralec Sebastian Urbanski je prebral pismo ene od žrtev, ki je živo opisala, kaj se je dogajalo v eni od ustanov programa.

Pismo je danes pomemben dokaz za tovrstne programe in način, da se spominjamo, kaj se je dogajalo nedolžnim žrtvam, je dejal predsednik nemškega bundestaga Norbert Lammert.

Odhajajoči nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier je na svoj zadnji delovni dan poudaril pomen spominjanja in opominjanja na takšne grozote, saj se zgodovine ne da spremeniti. "Spominjanje nima konca in tudi ne bi smelo imeti," je dejal.

V Turingiji pa so morali enega poslanca deželnega parlamenta odsloviti s spominske slovesnosti, saj bi lahko njegovo prisotnost nekateri razumeli kot provokacijo. Vidni član do tujcev sovražno nastrojene nemške stranke AfD Björn Höcke je namreč pretekli teden kritiziral spominski park za žrtve holokavsta v Berlinu in se zavzel za to, da se v Nemčiji ne bi več osredotočali na nacistično preteklost.

Del deželnega parlamenta z Bavarske je danes obiskal Prago, kjer je prisostvoval na spominski seji v senatu, kasneje pa so položili vence v nekdanjem koncentracijskem taborišču Litomerice in pri spominskem obeležju v Terezinu.

V večnem mestu, Rimu, je muzejska fundacija Holokavst pripravila posebno razstavo Sovražnik rase o antisemitizmu v nacistični in fašistični propagandi Italije in Nemčije. Na razstavi si lahko obiskovalci ogledajo tedanje italijanske in nemške tabloide, risanke in vsakdanje predmete.

Papež Frančišek pa je medtem v Vatikanu spomnil na pomen spominjanja na žrtve holokavsta, saj se le tako ne bo ponovila tragedija. Sprejel je tudi delegacijo Evropskega judovskega kongresa, s katerimi je med drugim govoril o tesnejšem sodelovanju in skupnih vrednotah Judov in Kristjanov.