WHO: Nasprotniki cepljenja ena od desetih največjih groženj zdravju v 2019

"Zadržanost do cepljenja - tako kasnejše oziroma zamujeno cepljenje, kot tudi popolno zavračanje, kljub razpoložljivosti cepiv, je ena od desetih največjih nevarnosti za zdravje, s katerimi se bo moral svet soočiti letos," navaja Svetovna zdravstvena organizacija (World Health Organization - WHO).

Zavračanje cepljenja je v zadnjem času čedalje pogosteje, še posebej v ZDA. Podatki centrov za nadzor in preprečevanje bolezni namreč kažejo, da so priporočena cepiva za otroke med 19 in 35 mesecem starosti vse bolj dostopna, v nasprotju s tem pa se je število necepljenih otrok od leta 2001 povečalo za kar štirikrat.

Po nedavni študiji, objavljeni v reviji PLOS ONE, pa število nasprotnikov cepljenja v ZDA še narašča.

"Od leta 2009 se je število tistih, ki cepljenju nasprotujejo, povečalo v zveznih državah Arkansas, Arizona, Idaho, Maine, Minnesota, Severna Dakota, Ohio, Oklahoma, Oregon, Pensilvanija, Teksas in Utah," navajajo avtorji študije.

Med državami, kjer so nasprotniki cepljenja v porastu, je denimo tudi Avstralija - tam je zaradi nasprotovanja staršev približno 40.000 otrok necepljenih. Število raste tudi v Italiji, kjer od lani otroci za vstop v šolo več ne rabijo biti cepljeni.

Kljub dosežkom številne težave in grožnje

Po mnenju Svetovne zdravstvene organizacije je človeštvo v zadnjih nekaj desetletjih doseglo pomembne korake na področju globalnega zdravja. Pričakovana življenjska doba se je povečala v mnogih delih sveta, otroška paraliza je na robu izkoreninjenja in v letu 2016 je umrlo kar šest milijonov otrok manj kot - za primerjavo - v letu 1990.

Kljub tem dosežkom pa še vedno obstajajo pomembne globalne zdravstvene težave in grožnje zdravju - od razširjenosti smrtonosnih nenalezljivih bolezni do škodljivih učinkov onesnaženega okolja.

Leto 2019 sicer označuje začetek že 13. splošnega programa WHO - petletnega strateškega načrta, katerega cilj je ustvarjanje bolj zdravega sveta za vse, poroča Newsweek.

10 najpomembnejših izzivov in 'groženj', s katerimi se bo v 2019 soočila WHO (navedeni so naključno in ne po pomembnosti):

Onesnaženje zraka in podnebne spremembe

Svetovna zdravstvena organizacija meni, da onesnaževanje zraka predstavlja največje okoljsko tveganje za javno zdravje v letu 2019. To sicer ni presenetljivo, glede na to, da devet od desetih ljudi diha onesnažen zrak, kar vpliva na približno sedem milijonov prezgodnjih smrti letno. Vdihovanje onesnaženih in strupenih mikroskopskih delcev lahko vodi do raka, kapi ter bolezni srca in pljuč.

Podnebne spremembe bodo imele velik vpliv na zdravje ljudi tudi v prihodnje - med letoma 2030 in 2050 se letno pričakuje dodatnih 250.000 smrtnih žrtev, kot posledica povezave med podhranjenostjo, malarijo in toplotnim stresom.

Nenalezljive bolezni

Nenalezljive bolezni so tiste, ki jih ni mogoče neposredno prenesti z ene osebe na drugo - denimo rak, diabetes in bolezni srca. Spadajo med največje 'morilce', ki so odgovorni za 70 odstotkov vseh smrti po svetu. Najpomembnejši vzroki za nastanek teh bolezni so prekomerno uživanje alkohola, kajenje, telesna neaktivnost, slaba prehrana in onesnaženost zraka.

Globalna pandemija gripe

WHO opozarja, da se lahko svetovna pandemija gripe pojavi kadarkoli. Organizacija zato sodeluje z več kot 150 institucijami po vsem svetu in tako nenehno spremlja seve gripe. To bo pomagalo zagotoviti strategije za preprečevanje in zdravljenje izbruhov.

Krize, slabo predhodno zdravje, pomanjkanje osnovne oskrbe

Krize - kot so suša, lakota, vojni konflikti in migracije - so v kombinaciji s slabimi zdravstvenimi storitvami krive za več kot 1,6 milijarde smrti po vsem svetu. Dostopa do osnovne oskrbe po podatkih WHO dandanes nima več kot 22 odstotkov prebivalstva.

Protimikrobna odpornost

Protimikrobna odpornost - sposobnost patogenov, da se uprejo zdravljenju z enkratnimi učinkovinami - je eden največjih zdravstvenih izzivov našega časa. Povečana odpornost pomeni, da nekega dne (brez novih, pomembnih napredkov v medicini) ne bomo več mogli zdraviti številnih okužb, kar bo povzročilo porast bolezni, invalidnosti in smrti. Poleg tega bi lahko tudi rutinske operacije in kemoterapija postale zelo tvegane.

Ebola in drugi patogeni

Samo lani sta se v Demokratični republiki Kongo zgodila dva izbruha ebole, zaradi katerih je umrlo skoraj 400 ljudi. "To je opozorilo, da obstaja visoka nevarnost znanih patogenov, ki bi lahko povzročili epidemije, kot so ebola, zika, britanski respiratorni sindrom in hud akutni respiratorni sindrom (SARS)," opozarja WHO.

Slaba primarna zdravstvena oskrba

Ljudje v mnogih državah po svetu nimajo dostopa do ustreznih storitev primarnega zdravstvenega varstva. To je velika težava, ker so te storitve prva kontaktna točka, ki jo ima posameznik s sistemom zdravstvenega varstva. Storitve so prav tako pogosto slabe kvalitete ali pa si jih preprosto ne morejo privoščiti.

Zavračanje cepljenja

Cepiva so učinkovit in dostopen način za preprečevanje širjenja številnih bolezni. Pravzaprav se ocenjuje, da bi bilo brez njih vsako leto dodatnih dva do tri milijona smrti. Kljub temu čedalje več ljudi po vsem svetu zavrača cepljenje (zase ali za svoje otroke).

Zaradi tega je težko doseči zadostno stopnjo precepljenosti v populaciji in potencialno preprečiti izbruhe bolezni. Na primer, oklevanje s cepljenjem je bilo opredeljeno kot eden od možnih dejavnikov, ki prispevajo k 30-odstotnemu povečanju števila ošpic.

Mrzlica denga

Vsako leto se okoli 390 milijonov ljudi po vsem svetu okuži z mrzlico dengo. Okoli 40 odstotkov svetovnega prebivalstva živi v regijah, kjer obstaja tveganje za nastanek bolezni. Bolezen, ki jo prenašajo komarji, ima stopnjo smrtnosti pod enim odstotkom, če se jo odkrije zgodaj in bolnik prejme sutrezno zdravniško oskrbo. Vendar se lahko ta številka znatno poveča, če bolezen ni (pravilno) zdravljena.

Virus HIV

Medtem ko so se v zadnjih desetletjih na področju preprečevanja in zdravljenja okužb z virusom HIV storili pomembni koraki, pa milijoni ljudi še vedno umirajo zaradi virusa HIV in aidsa. Ocenjuje se, da približno 37 milijonov ljudi trenutno živi z virusom HIV, pri čemer so nekatere skupine, kot so tako imenovani 'spolni delavci', injicirajoči uporabniki drog in moški, ki imajo spolne odnose z moškimi, še posebej ogroženi.