Iraška policija je sporočila, da je blizu policijske postaje na jugu Bagdada eksplodiral avtomobil bomba, ki je po prvih podatkih zahteval življenja štirih ljudi, eden pa je ranjen.
Na jugovzhodu iraške prestolnice Bagdad je strmoglavil ameriški vojaški helikopter. Usoda posadke še ni znana, po navedbah predstavnika ameriške vojske, podpolkovnika Jamesa Huttona pa domnevajo, da helikopter oh-58 kiowa ni bil sestreljen.
Predstavniki iraške policije so v središču mesta Ramadi našli trupla šestih pripadnikov iraške narodne garde. V spopadih med iraškimi varnostnimi silami in uporniki pa sta bila v Ramadiju ubiti dve osebi, osem ljudi pa je bilo ranjenih.
Srditi napadi skrajnežev na vojaške in policijske cilje se stopnjujejo ravno pred volitvami, ki jih pripravljajo v nedeljo 30. januarja. Vojaški viri še sporočajo, da so odkrili več sprožilnih bomb, ki so jih skrajneži skrili v prostorih šol, ki so označena kot volišča. Iraška policija je še sporočila, da se je v noči na petek zgodilo nekaj napadov na vodje šiitskih članov volilne komisije.
Prve svobodne volitve po padcu režima Sadama Huseina
Iračani se bodo v nedeljo odpravili na prve volitve po padcu režima Sadama Huseina in prve svobodne volitve v več kot pol stoletja. Slabih 15 milijonov upravičencev bo izbiralo poslance v 275-člansko prehodno narodno skupščino, katere naloga bo napisati trajno ustavo. Volili bodo tudi regionalne svete v 18 provincah, v treh kurdskih provincah na severu države pa še regionalni parlament.
Od 7700 kandidatov je tretjina žensk
Na volitvah kandidira skupaj 110 strank in volilnih list, kandidatov, tudi neodvisnih, pa je skoraj 7700. Med njimi je v skladu s temeljnim zakonom, ki so ga sprejeli po padcu Huseinovega režima in ki zdaj nadomešča ustavo, tretjina žensk.
Iraška volilna komisija je šele v torek na svoji spletni strani objavila imena kandidatov. Prej jih ni objavila iz varnostnih razlogov, čeprav se je volilna kampanja uradno začela 15. decembra lani. Do torka so bila tako objavljena le imena nosilcev javnosti najbolj znanih list. Večina kandidatov v strahu pred atentati ni organizirala javne kampanje in se ni pojavljala v medijih. To je šlo v prid članom začasne vlade. V preteklih tednih so namreč lahko izkoristili svoj položaj in s stalno navzočnostjo v iraških in arabskih medijih delali reklamo zase in za svoje volilne liste.
Največ možnosti imajo šiiti
Islamski skrajneži trdijo, da so demokratične volitve v nasprotju s temeljnimi islamskimi zakoni in da lahko državno oblast sestavijo le islamski kleriki in ne ljudstvo na volitvah. Volitvam ostro nasprotujejo tudi privrženci nekdanjega iraškega voditelja Sadama Huseina, ki zahtevajo ponovno vrnitev Sadama Huseina na oblast. Bojkotu volitev poziva še svet sunitskih verskih poglavarjev. Suniti so imeli v času Sadama Huseina popolno oblast, verski poglavarji pa menijo, da bodo šiiti, ki sestavljajo največjo versko skupino v državi z demokratičnimi volitvami postali priviligirani.
Glede na sestavo prebivalstva imajo sicer največ možnosti za zmago na volitvah v nekdanjem režimu zatirani šiiti, ki predstavljajo od 55 do 60 odstotkov prebivalstva. Suniti, ki predstavljajo okoli petino prebivalstva, so imeli v času Huseinovega režima privilegiran položaj in so celo trdili, da predstavljajo največji del prebivalstva. V nedeljo se volitev verjetno številni suniti ne bodo udeležili, saj je k bojkotu volitev pozval tudi svet sunitskih ulem. Na severu Iraka živeči Kurdi so že po prvi zalivski vojni leta 1991 začeli uživati večjo avtonomijo, ki jo želijo ohraniti ali še razširiti. V Iraku jih sicer živi okoli polčetrti milijon; k njim je prišteta tudi turkmensko-turška manjšina. Volitev se namerava udeležiti tudi asirska manjšina.
Novo vodstvo bo razrešilo začasno vlado
275-članski parlament, ki ga bodo izvolili v nedeljo, naj bi nato iz svojih vrst izvolil predsednika države in dva njegova namestnika. Tričlansko predsedstvo pa bo iz vrst poslancev izbralo kandidata za premiera, ki mu mora nato skupščina izglasovati zaupnico. Novo vodstvo bo razrešilo začasno iraško vlado, ki je naloge prevzela 28. junija lani, s čimer se je uradno končala ameriška okupacija Iraka.
Glavna naloga bo sprejetje ustave
Glavna naloga skupščine bo sprejetje dokončne iraške ustave. Delo na ustavi naj bi končali do 15. avgusta letos, če pa bo napredovalo počasi, bi lahko 1. avgusta rok za pripravo ustave podaljšali za šest mesecev. 15. oktobra naj bi nato organizirali referendum o ustavi. Če bo potrjena, bo odprta pot za volitve novega parlamenta, čemur bi sledila na podlagi nove ustave oblikovana vlada. 15. decembra naj bi parlamentarne volitve potekale, tudi če nova ustava na referendumu ne bo dobila večine. Nova narodna skupščina bi v tem primeru imela še leto dni časa za pripravo nove ustave.
Med šiitske stranke z velikimi možnostmi spada Iraška lista, zveza začasnega premiera Ijada Alavija, ki si želi tudi po volitvah ostati v igri in morebiti ostati na sedanjem položaju. Med pomembnejšimi strankami je tudi najstarejša stranka v Iraku, sekularna Iraška komunistična stranka, ki ima podporo med revnejšimi šiiti, vpliv pa ima tudi v drugih skupinah. Nekdaj marksistično-leninistična stranka je danes socialdemokratsko usmerjena.
Za udeležbo na volitvah se je prijavila slaba četrtina v tujini živečih Iračanov
Večina Iračanov bo po mnenju opazovalcev volila kandidate svoje narodnostne ali verske skupine. To naj bi koristilo predvsem kurdskim strankam in Združeni iraški zvezi, v kateri imajo prevladujoč vpliv šiitske verske sile.
Volilno pravico v Iraku ima slabih 15 od 25 milijonov Iračanov, starejših od 18 let, med katerimi jih dober milijon živi v tujini. Za udeležbo na volitvah se je sicer prijavila le dobra četrtina v tujini živečih Iračanov, in sicer okoli 280.000, je sporočila Mednarodna organizacija za migracije (IOM), ki je v torek končala registracijo volivcev. Registrirani Iračani, ki živijo v tujini, bodo lahko glasove oddali v 14 državah, in sicer od danes do 30. januarja. Volitve v tujini bodo potekale v 34 mestih, glasove pa bodo volivci lahko v teh treh dneh oddali med 7. in 17. uro po lokalnem času. V Iraku bodo volitve potekale zgolj v nedeljo.
Volitve naj bi spremljalo več kot 25.000 opazovalcev, od tega 128 predstavnikov organizacij iz tujine. Z domačimi opazovalci je v minulih mesecih iz varnostnih razlogov delala le majhna misija ZN. Iz varnostnih razlogov sicer še ni znano, kje bo večina od okoli 5000 volišč, v primeru groženj pa bi njihovo lokacijo lahko spremenili tudi v zadnjem trenutku.
Na volitvah je problematično dejstvo, da celoten Irak deluje kot eno samo volilno okrožje. To daje prednost manj številčnim manjšinam in Kurdom, ki so jih v času Huseinovega režima prisilno preseljevali. Na sunitskih območjih pa pričakujejo zelo nizko volilno udeležbo, kar bi to skupnost lahko porinilo še bolj na obrobje.
Zaradi volitev uvedli policijsko uro
Zaradi nevarnosti so v petek, v soboto in nedeljo odredili dela proste dneve, v tem obdobju pa bodo tudi zaprte meje s sosednjimi državami, z izjemo za iraške romarje, ki se vračajo s hadža. Mednarodno letališče v Bagdadu bo zaprto v soboto in nedeljo. Že v danes ob 19. uri bo začela veljati policijska ura, ki bo trajala do ponedeljka do 6. ure zjutraj. V omenjenih treh dneh bo uradno prepovedana nošnja orožja in zelo omejeno gibanje, predvsem zaradi nevarnosti napadov z avtomobili bombami. Med 18 pokrajinami bo tako ustavljen promet, z izjemo za varnostne sile ali člane volilne komisije. Na dan volitev nameravajo v državi prepovedati ves promet. Varnostni ukrepi bodo še strožji na samih voliščih.
Za varnost bodo poleg iraških varnostnih sil - na dolžnosti naj bi bile prav vse enote iraške policije in narodne garde - skrbeli tudi ameriški vojaki, katerih naloga bo polna pripravljenost za pomoč iraškim silam. Kljub nevarnosti, ki najbolj grozi v t.i. sunitskem trikotniku, naj bi Iračani sami in ne Američani skrbeli za varnost med volitvami.
