Razkritje je bilo sicer delno že obdelano v strokovni publikaciji Nature Geoscience, kjer pojasnjujejo, da so s tem tudi pojasnjene dolge proge, ki se občasno pojavijo na Marsovem površju. Temne lise, ki dosežejo širino okoli 5 metrov in dolžino okoli 100 metrov, so prvič opazili leta 2010.
Z analizo njihovega odseva, je ekipa osmih znanstvenikov odkrila, da so sestavljene iz mineralnih soli, ki z lahkoto obsorbirajo vodo, najbolj verjetna razlaga za njihovo pojavljanje pa je tekoča voda.
Rdeči planet je bil sicer že znan po tem, da ima led, in da njegova površina nosi topografske brazgotine antičnega vodnega toka. Kljub temu so prav zadnje raziskave, o katerih so znanstveniki spregovorili na tiskovni konferenci, postregle s prvimi dokazi.
Na tiskovni konferenci sta med drugim spregovorila znanstvenika, ki se ukvarjata z raziskovanjem vode na Marsu, Alfred McEwen in Lujendra Ojha.
Potrditev, da je na površju Marsa tekoča voda, sicer sproža vrsto vprašanj, glavno med njimi pa je zagotovo, od kod prihaja ta voda in kaj obstoj tekoče vode pomeni za razvoj življenja.
Ojha in McEwen ter njuni sodelavci, so sicer pogoje na Marsu ocenili kot podobne tistim v puščavi Atakama, kjer kombinacija soli in vode predstavlja podlago za razvoj mikrobov, a znanstveniki dvomijo, da podoben proces poteka tudi na Marsu in menijo, da bi bilo iskanje nezemeljskega življenja tudi zelo zapleteno delo, saj obstaja velika možnost, da bi z opremo in raziskovalci - pa naj bi to bili ljudje ali roboti, tja prenesli življenje iz Zemlje, saj je pri nas pravzaprav vse okuženo z mikrobi.
Vprašanje, od kod prihaja voda, je sicer ostalo neodgovorjeno, pravi McEwen, ki ga povzema Guardian. "Prihaja iz atmosfere, tal, iz obeh virov, iz tankega sloja ledu na površju … Pri vseh scenarijih so težave. Sam se nagibam k teoriji, da prihaja iz atmosfere."
Na vprašanje, ali na Marsu je življenje, ali ne, so znanstveniki dejali, da jasnega odgovora ni, da pa izkušnje iz Zemlje kažejo, da je okoli tekoče vode ponavadi tudi življenje. Menijo tudi, da so na razpolago sredstva, da bi teorijo preverili v praksi, pa tudi, da novo odkritje do določene mere spremija videnje Marsa, na katerem se je doslej večinoma iskalo sledi preteklega življenja.
Kljub napredku v raziskavah, znanstveniki ocenjujejo, da bo trajalo še leta in vmes bo opravljenih še veliko raziskav, preden se bo na planet zares odpravil človek, da pa je Mars vse bolj podoben planetu, na katerem so viri za življenje, v smislu, da bi bilo mogoče v primeru misij pridobivati gorivo, morda filtrirati vodo ...
Napovedali so tudi, da bo Nasin rover, ki bi ga naj tja poslali leta 2020, nosil tudi napravo za analizo virov, na podlagi rezultatov pa bi nato ugotovili, kakšno življenje bi planet omogočal astronavtom.
Glede tega, ali bi bilo mogoče na Marsu gojiti rastline, pa so znanstveniki dejali, da na prostem ne, saj je atmosfera Marsa preveč tanka. Bi pa bilo to morda mogoče s pomočjo rastlinjakov.
Da bi se na območja, kjer naj bi bila voda, zdaj odpravil rover, ki je na Marsu, sicer ni pričakovati, saj je teren preveč strm. Ni pa preveč strm za astronavte, so dodali znanstveniki.
Glede naslednjih korakov, ki jih prinaša odkritje vode, so znanstveniki dejali, da želijo čim prej odkriti, od kod voda prihaja in kakšne so njene zaloge, doslej so namreč podrobno analizirali zgolj nekaj odstotkov površja tega planeta. Odgovora, ali je na planetu vodni cikel, ki je enak Zemljinemu, sicer prav tako ni, a vodni cikel tudi tam obstaja, med drugim so na planetu doslej že opazili sneg.
KOMENTARJI (332)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.