Napolitano prisegel

Takoj po zaprisegi je 80-letni Giorgio Napolitano pozval vse italijanske stranke k medsebojnemu spoštovanju, hkrati pa opozoril tudi oba politična pola k spoštovanju ustavnih pravic.

"Prisegam, da bom zvest republiki in da bom vdano spoštoval njeno ustavo," je prisegel Napolitano, prvi predsednik Italije, ki prihaja iz vrst nekdanjih komunistov. Izvoljen je bil prejšnjo sredo, z današnjo prisego na skupni seji poslanske zbornice in senata pa je dokončno zamenjal dosedanjega predsednika Carla Azeglia Ciampija.

Napolitanovo zaprisego je pospremila tudi salva 21 strelov častne straže. Njegov govor, ki je bil namenjen predvsem preseganju pred in povolilnih napetosti med levico in desnico, so poslanci prekinjali z dolgimi aplavzi. V govoru se je sicer posvetil tudi vlogi Italije v Evropski uniji in poudaril, da mora biti država v EU enotna, še dodaja dpa.

Po zaprisegi ima Napolitano sedaj na programu še obisk groba neznanega vojaka v Rimu, zatem pa še odhod v predsedniško palačo na Kvirinalu. S tem bo tudi končal uradni program investiture na predsedniški položaj.

Že takoj zatem pa ga čakajo predsedniške naloge - moral se bo posvetiti sestavljanju nove italijanske vlade oziroma posvetom s strankami, po katerih bo nato imenoval mandatarja. Kot je že vse od volitev znano, bo to postal Romano Prodi, ni pa še povsem jasno, kdaj mu bo Napolitano to funkcijo poveril tudi uradno.

Berlusconi napoveduje oster boj

Takoj zatem naj bi Prodi že predstavil tudi svojo vlado in jo poslal v potrditev v parlament. Prvo glasovanje o zaupnici naj bi potekalo v petek. Bodoča desnosredinska opozicija odhajajočega premiera Silvia Berlusconija napoveduje oster boj in Prodiju bi se lahko zataknilo že takoj na začetku - v senatu ima namreč vsega dva glasova prednosti.

Čeprav naj bi bila prihodnja italijanska vlada po navedbah "dobro obveščenih virov" blizu vrha Prodijeve leve sredine pravzaprav že povsem sestavljena, pa je v javnosti glede tega še vedno veliko neznank, verjetno tudi zaradi velike občutljivosti glede tega, koliko pozornosti bo Prodi namenil kateri stranki znotraj koalicije in kako bo ta to sprejel. Danes je že gotovo, da bo imel Prodi dva namestnika, še vedno pa se špekulira o imenih. Kot najverjetnejši prvi namestnik se v italijanskem tisku sicer omenja vodja Levih demokratov (DS) in nekdanji premier Massimo D'Alema, ki naj bi prevzel tudi vodenje zunanjega ministrstva. Kot drugega namestnika pa omenjajo bivšega rimskega župana in vodjo Marjetice, Francesca Ruttelija, ki naj bi postal notranji minister.

Kdo bodo ostali člani Prodijeve vlade, tudi italijanski mediji nočejo preveč špekulirati. Imenovanje D'Aleme na mesto zunanjega ministra naj bi bilo "skoraj povsem gotovo", a je bil D'Alema doslej že dvakrat "skoraj zagotovi predsednik", najprej poslanske zbornice, zatem pa še republike, na koncu pa je vedno znova ostal brez obljubljenega. Najbolj očitno je bilo, ko je bil D'Alema še dan pred začetkom volitev predsednika republike v volilnem kolegiju iz poslancev, senatorjev in predstavnikov italijanskih regij uradni kandidat leve sredine, nato pa se je - tudi zaradi odločnega nasprotovanja desne sredine - na površju pojavil dosmrtni senator Napolitano, ki naj bi veljal za bolj primernega tudi med desno sredino.

Glede Prodijeve vlade je tako dober mesec dni po volitvah 9. in 10. aprila še vedno precej nejasnosti. Mediji poleg D'Aleme kot "skoraj gotovega" ministra navajajo le finančnika Tommasa Padoija Schioppija, ki naj bi prišel iz vodstva Evropske centralne banke in prevzel italijansko gospodarsko ministrstvo. Sicer pa naj bi se vladi pridružila še nekdanji premier Giuliano Amato in nekdanji državni tožilec Antonio Di Pietro, prav tako pa naj bi prvič v zgodovini italijanske republike član administracije v Rimu postal tudi predstavnik slovenske manjšine v Italiji, dosedanji senator in novoizvoljeni poslanec Miloš Budin. Po napovedih medijev bo postal podsekretar v zunanjem ministrstvu.