V Barceloni se je danes zbrala množica protestnikov proti neodvisnosti Katalonije. Številni so vzklikali "Viva Espana" ("Naj živi Španija"). Izrazili so tudi jezo nad katalonskimi voditelji, ki so v petek razglasili neodvisnost te pokrajine.
"V mojem mestu ne morem iz hiše s špansko zastavo," je povedala razburjena študentka iz Girone, ki sicer velja za trdnjavo privržencev neodvisnosti Katalonije. "Zelo sem jezna zaradi tega, kar delajo z državo, ki so jo zgradili naši stari starši," je dodala.
Protesti v Barceloni so se uradno začeli opoldne, množica pa se je začela zbirati že precej pred tem. Nekateri protestniki so celo zahtevali zaporno kazen za predsednika katalonske regionalne vlade Carlesa Puigdemonta in ostale voditelje strank, ki se zavzemajo za neodvisnost Katalonije.
Kot so sporočili iz združenja Katalonska civilna družba (CSC), ki je pozvalo k protestom za enotnost Španije, se je shoda v Barceloni udeležilo okoli 1,1 milijona ljudi. Po oceni policije pa okoli 300.000.
Strasti v Kataloniji so se sicer po petkovi razglasitvi neodvisnosti v katalonskem parlamentu in nato odpravi katalonske avtonomije s strani Madrida nevarno zaostrile.
V skladu s petkovo napovedjo španskega premierja Mariana Rajoyja je njegova vlada v soboto zjutraj z odlokom, objavljenim v uradnem listu, Kataloniji - kot to dopušča 155. člen ustave - uradno začasno odvzela avtonomijo.
Regionalna vlada je bila odstavljena, njene naloge in pristojnosti je prevzel Madrid. Ta je obenem razpustil katalonski parlament in za 21. december razpisal nove volitve, pa tudi odstavil vrh regionalne policije in odredil zaprtje katalonskih diplomatskih predstavništev v tujini.
Večino nalog in pristojnosti predsednika katalonske vlade Carlesa Puigdemonta in podpredsednika je prevzela Rajoyjeva namestnica Soraya Saenz de Santamaria, medtem ko so preostali ministri prevzeli naloge tistih katalonskih ministrstev, ki se vsebinsko prekrivajo z njihovimi resorji. Dejansko naj bi sicer delo katalonskih ministrov prevzeli državni sekretarji, a več podrobnosti o tem še ni znanih.
Puigdemont: Ukrepi Madrida so naklepni napad na večinsko voljo Kataloncev
Puigdemont je v soboto v izjavi, ki jo je predvajala katalonska javna televizija TV3, Katalonce pozval k mirnemu in demokratičnemu nasprotovanju ukrepom Madrida, ki jih je označil kot "naklepni napad na večinsko voljo Kataloncev". Pri tem je bil jasen, da tudi po odstavitvi s strani Madrida vztraja pri neodvisni Kataloniji in bo deloval "za svobodno državo".
V skladu z odlokom v uradnem listu je bilo sicer v soboto skupno odstavljenih kar 150 sodelavcev katalonske vlade, vprašanje pa je, ali bodo svoje položaje prostovoljno zapustili ali se bodo temu uprli ter tudi, kaj bo v primeru slednjega storila Rajoyjeva vlada.
Zagovorniki neodvisnosti so sicer katalonske uradnike in tudi druge Katalonce pozvali k državljanski nepokorščini in mirnem uporu, kaj točno naj bi to pomenilo, pa prav tako še ni jasno. Veliko vprašanje medtem tudi ostaja, kako bosta ob morebitni zaostritvi razmer ravnali španska in katalonska policija.
V Belgiji razmišljajo o možnosti azila Puigdemontu
Predsednik katalonske regionalne vlade Puigdemont, ki ga je vlada v Madridu odstavila, bi lahko dobil politični azil v Belgiji, pa je danes v Bruslju nakazal belgijski državni sekretar Theo Francken, ki je pristojen za migracije.
"To ne bi bilo povsem nerealno," je dejal Francken za flamsko televizijo VTM Nieuws. Podvomil je, da bi bil Puigdemont v Španiji lahko deležen poštenega sojenja.
Če bi Puigdemont zaprosil za azil, "bi bili v zelo težkem diplomatskem položaju s špansko vlado, to je očitno," je še dejal Francken. Sam sicer prihaja iz flamske stranke, ki si prav tako prizadeva za neodvisnost svoje dežele in ločitev Flandrije od Valoncev.
KOMENTARJI (524)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.