Leta 1947 je Velika Britanija morala nekdanji koloniji Indiji priznati neodvisnost. Muslimanska provinca na zahodu Indije se je odcepila in ustanovila državo Pakistan. Britanske enote so uspele zaustaviti spopade in določiti mejo med državama povsod razen v odročnem in goratem Kašmirju. Vojna se je tam nadaljevala še leto dni. Tam namreč živi 60% muslimanov, ki se želijo priključiti Pakistanu in 40% hindujcev, sikov in budistov, ki želijo živeti v Indiji.
Kašmir meri 222.000 kvadratnih kilometrov in je po velikosti kar enajstkrat večji od Slovenije. Na višini od 1500 do 4000 metrov nad morjem, v skrajnem zahodnem delu Himalaje, živi okoli 13 milijonov prebivalcev. Razen bogatih vodnih virov in lesa pokrajina nima posebnega geopolitičnega pomena. Vojna poteka predvsem za prestiž obeh jedrskih sil. V tem spopadu je Pakistan podpirala Kitajska, Indijo pa Sovjetska zveza.
V prvi vojni je Indijska vojska zasedla tri četritne pokrajine, Pakistan pa četrtino. Tri leta po krvavi zadušitvi upora v Tibetu je komunistična Kitajska leta 1962 v spopadu z indijsko vojsko zasedla četrtino pokrajine, vzhodni Kašmir, in ga zaseda še danes.
Leta 1965 je izbruhnila druga vojna med Indijo in Pakistanom, vendar kljub stotinam ubitih ni spremenila frontnih črt. Leta 1971 je sledila tretja vojna, ki prav tako ni prinesla zmagovalca.
Novejši spopadi na najvišjem bojišču sveta, ki se odvija na okoli 2000 metrih nadmorske višine, so izbruhnili leta 1989. Indijska vojska je s tanki zadušila množične demonstracije muslimanskega prebivalstva, islamski gverilci pa so začeli napadati indijske enote in vasi.
50-letna krvava zgodovina Kašmirja je zahtevala 70.000 mrtvih in 10.000 pogrešanih, več kot 200.000 ljudi pa je moralo zbežati iz domov. Indija je kljub veliki revščini prisiljena v Kašmirju vzdrževati kar pol milijona pripadnikov varnostnih sil.
Od decembra v Kašmirju potekajo topniški in raketni spopadi, Indija pa grozi z vojno.
Pakistanski predsednik je pod pritiskom Združenih držav aretiral okoli 200 islamskih skrajnežev, a kljub temu zahteva dokaze za povezanost kašmirskih upornikov s terorističnim napadom na indijski parlament.
Med tem ko sta obe državi poslali na bojišče na tisoče vojakov, več sto oklepnikov in topov, begunci s spornega področja bežijo.
Danes je Kašmir ena najbolj nevarnih pokrajin na svetu. V poročilih Amnesty International in drugih človekoljubnih organizacij izvemo, da sta indijska vojska in islamski skrajneži v zadnjih 20 letih zagrešili krvave pokole nad civilnim prebivalstvom. Ubiti so bili tudi otroci, ženske in starci.
Kašmirskim upornikom so se pridružili številni islamski prostovoljci, med njimi tudi teroristi, ki sledijo radikalni islamski skupini Talibanov. Te skupine napadajo tudi tujce, jih ugrabljajo in ropajo, več pa so jih brutalno umorili. V zadnjih osmih letih je bilo v Kašmirju ubitih že šest pripadnikov človekoljubnih organizacij in šest novinarjev.
