Na kongresu desne Alternative za Nemčijo (AfD) v Kölnu so udeleženci zavrnili razpravo o predlogu predsednice Frauke Petry glede oblikovanja skupne prihodnje strategije, ki bi temeljila na "realpolitiki", kar je le potrdilo notranja razhajanja. Analitiki prvi dan kongresa ocenjujejo kot fiasko. Zaenkrat tudi še ni jasno, kdaj bo stranka glasovala o kanclerskemu kandidatu na parlamentarnih volitvah.
Petryjeva je danes v nagovoru 600 zbranih članov pozvala k oblikovanju programa, ki bi temeljil na t. i. realpolitiki. Po njenem prepričanju je treba omiliti ideološko retoriko, ki vlada v stranki in se osredotočiti na praktično delo, ki bo bolj privlačno za večje število volivcev na prihajajočih septembrskih parlamentarnih volitvah, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Treba se je odločiti, "če in kako lahko AfD za volivce postane realna možnost za prevzem oblasti do leta 2021, zato da ne bi vedno prepuščali vlade uveljavljenim strankam", je dejala.
Vendar so ji člani zadali klofuto, kot piše dpa, saj so z dnevnega reda črtali njen predlog za strateško preoblikovanje stranke. Večina članov se je po ostrih sporih odločila, da se z dnevnega reda umaknejo kar vse predloge za ideološko določitev smeri stranke.
Petryjeva je ta teden sicer naznanila, da ne bo kanclerska kandidatka stranke, a če člani ta konec tedna ne izvolijo svojega kandidata, bi Petryjeva kot predsednica in najvidnejša predstavnica stranke ostala de facto kanclerska kandidatka AfD, piše dpa. Med drugimi možnimi kandidati so Alice Weidel, Alexander Gauland in Beatrix von Storch.
V stranki je še vedno močno nacionalistično krilo okoli turinškega Björna Höckeja. Petryjeva, ki je sicer ena od dveh voditeljev stranke, je danes opozorila, da videza stranke ne sme oblikovati "glasna manjšina".
Največji aplavz na kongresu je danes požel sopredsednik Petryjeve in eden njenih največjih tekmecev Jörg Meuthen. Kritiziral je "absurdno imigracijsko politiko", ki da jo podpirata tako kanclerka Angela Merkel kot njen tekmec na parlamentarnih volitvah, predsednik socialdemokratov Martin Schulz. "Nočemo postati manjšina v lastni državi," je dejal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.
AfD so ustanovili pred štirimi leti. Na parlamentarnih volitvah leta 2013 je le za las zgrešila petodstotni volilni prag za vstop v bundestag. Zadnje javnomnenjske raziskave pa ji trenutno napovedujejo okoli 10 odstotkov podpore na zvezni ravni. Tudi na skorajšnjih majskih lokalnih volitvah v deželah Schleswig-Holstein in Severno Porenje-Vestfalija naj bi stranka brez težav vstopila v oba deželna parlamenta. V tem primeru bo imela svoje predstavnike v 13 od 16 deželnih parlamentih.
Kongres desnih populistov so spremljali tudi številni protestni shodi. Po poročanju medijev se je na ulicah Kölna zbralo okoli 10.000 protestnikov, pričakovali so jih okoli 50.000. Za varnost je skrbelo približno 4000 policistov, ki so v popoldanskih urah poročali, da so protesti potekali večinoma mirno.
Že v dopoldanskih urah so sicer protestniki skušali blokirati vhod v hotel, kjer poteka kongres, poročali pa so tudi o dveh ranjenih policistih in nekaj aretacijah. Prišlo je tudi do poskusa požiga policijskega vozila, poročajo nemški mediji. Policija sumi, da je šlo za delo skrajnih levičarjev.
KOMENTARJI (219)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.