Tibet pretresajo najhujši nemiri v zadnjih dvajsetih letih. V prestolnici Lhasa na stotine protestnikov glasno zahteva konec kitajske okupacije, med pohodom po mestu so požgali več trgovin in avtomobilov. "Ljudje zažigajo avtomobile, motocikle in avtobuse. Povsod je dim. S kamni razbijajo izložbe, Strah nas je,“ je dejal nek prebivalec Lhase. Umrla naj bi najmanj dva človeka.
Protesti so izbruhnili na različnih koncih Lhase, na trgu pred templjem Jokhang se je 400 Tibetancem zoperstavilo kar tisoč pripadnikov policije. Drugo žarišče protestov je pred palačo Potala. Kitajske varnostne sile so obkolile več samostanov.
Peking, ki v svet pošilja sporočila o pretepanju in ropanju med tibetanskimi protesti, namreč za nemire obtožuje budistične menihe. Okoli 300 se jih je v torek iz samostana zunaj Lhase odpravilo na miren pohod proti prestolnici, s katerim so obeležili 49. obletnico vstaje proti Kitajski. Še pred mestom jih je pričakala močna policijska in vojaška patrulja, več kot 50 menihov so aretirali. Kaj se je dogajalo, še vedno ni znano, očividci pa so poročali, da je bilo poleg vojaških in policijskih vozil tam tudi več rešilcev. Po tem dogodku so izbruhnili nemiri.
Evropska unija in Združene države so kitajske oblasti pozvale, naj se vzdržijo prekomerne uporabe sile za zadušitev protestov. Isto sporočilo je Pekingu namenil tudi dalajlama, tibetanski verski in politični voditelj, ki že pol stoletja živi v izgnanstvu. Borec za mir in dobitnik Nobelove nagrade je v očeh Pekinga predvsem separatist. Obtožujejo ga, da je gonilna sila protestov. "Vlada avtonomne regije Tibet je v petek sporočila, da ima dovolj dokazov, da je sabotaže v Lhasi organizirala in vodila dalajlamova klika,“ je poročala kitajska tiskovna agencija Šinhua.
Pol stoletja ztiranja
Kitajske sile so leta 1950 zavzele Tibet. Devet let pozneje so se prebivalci pod vodstvom dalajlame uprli. Kitajci so vstajo zatrli in na tisoče ljudi, med njimi tudi tibetanski voditelj, je zbežalo čez gore v Indijo. Obletnico vstaje so z demonstracijami obeležili tudi tibetanski begunci v Indiji in drugje po svetu.
Kitajska je zaradi razmer na "Strehi sveta“ pogosto tarča kritik človekoljubnih organizacij, pa tudi tujih vlad. Ameriški State Department je predvsem zaradi Tibeta v letnem rednem poročilu Kitajsko redno uvrščal med države, ki najbolj kršijo človekove pravice. Letos – poročilo za leto 2007 so objavili ta teden – ni bilo tako, gostiteljice prihodnjih olimpijskih iger ni med najhujšimi kršiteljicami. Kljub temu so glede Tibeta zapisali: "Oblasti so nadaljevale z resnimi kršitvami človekovih pravic, med drugim z mučenjem, samovoljnimi aretacijami in zadrževanjem ljudi, hišnimi pripori ter nadzorovanjem oporečnikov.“ Med temi pa se lahko znajde vsak, ki ima doma sliko dalajlame. Nune in menihi, ki mu ostajajo zvesti, pa se velikokrat znajdejo v zaporu, kjer postanejo žrtve mučenja, trdijo aktivisti, ki se po vsem svetu borijo za pravice Tibetancev.
Dodajajo še, da množično priseljevanje Kitajcev – teh je v regiji že več kot avtohtonih Tibetancev, poleg tega pa naj bi veliko lažje prišli do služb – ogroža tibetanski način življenja.
KOMENTARJI (8)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.