Zavzetje Mazar-i-Šarifa bi omogočilo uporabo letališča, prevoz humanitarne pomoči in gradnjo begunskih taborov. Angleški časnik Sunday Telegraph zatrjuje, da je kopenski napad že zelo blizu, medtem ko Sunday Times piše, da naj bi do tega prišlo v naslednjih nekaj tednih, nekaj vojakov in specialnih enot britanske vojske naj bi se bojevalo tudi na strani afganistanskega Severnega zavezništva. Kot še piše Sunday Times, naj bi bil cilj kopenskega napada zgraditi nekakšen "humanitarni most", po katerem bodo oskrbovali več sto tisoč afganistanskih beguncev.
Medtem je poveljnik združenega poveljstva ameriške vojske Richard Myers v pogovoru za ameriško televizijo NBC povedal, da so v noči na nedeljo povečali število ameriških vojakov na območjih, ki so pod nadzorom afganistanske opozicije, in poudaril, da bodo s tem lažje izvajali letalske napade na frontno črto talibanov. Vojno proti terorizmu, ki bo trajala "dolgo", pa je označil kot najpomembnejšo vojaško misijo ZDA od druge svetovne vojne.
Arabske države so na srečanju, namenjenem palestinskem vprašanju, v sirski prestolnici Damask znova potrdile, da ameriški napadi na Afganistan niso usmerjeni proti eni izmed njih, je po koncu srečanja povedal jordanski zunanji minister Abdel Ilah Hatib.
Afganistan nima vlade
Ameriški obrambni sekretar Donald Rumsfeld je po srečanju s pakistanskim zunanjim ministrom Abdullom Sattarjem izjavil, da talibani v Afganistanu ne delujejo več kot vlada. Rumsfeld je poudaril, da imajo po 4 tednih napadov talibani le še točke, kjer je koncentrirana vojaška sila, ne delujejo pa kot politična vlada ali vojaška sila.
Pred tem se je Rumsfeld srečal s pakistanskim predsednikom Mušarafom, ki je dal ameriškim letalom dovoljenje za uporabo pakistanskega zračnega prostora in treh vojaških baz na jugu države za naloge reševanja.
Rumsfeld je še povedal, da se bodo, kljub pozivom islamskih držav v regiji, napadi nadaljevali tudi med muslimanskim svetim mesecem ramadanom.
Medtem so Pakistanci na ulicah, kljub prepovedi, s protesti izrazili svoje nestrinjanje s pro-ameriško vlado predsednika Mušarafa.
Najhujši napadi doslej
Danes so bili glavna tarča napadov ameriške vojske talibanski cilji na severovzhodu države blizu meje s Tadžikistanom. Letala so ponoči napadala tudi talibanske položaje na frontni črti z opozicijskim severnim zavezništvom v okolici Kabula. Američani so prvič od začetka vojaške operacije v Afganistanu napadali talibansko vojsko tudi nižje od frontnih linij, kamor naj bi v dveh urah z bombniki B 52 odvrgli kar 20 težkih bomb.
Po poročanju agencije AFP so ameriška letala na talibansko frontno črto na severovzhodu države blizu meje s Tadžikistanom samo danes odvrgla čez sto bomb, kar je več kot v celotnem minulem tednu skupaj. Po podatkih humanitarnih delavcev, ki delujejo v Kabulu, naj bi bilo v današnjih napadi ranjenih od 200 do 300 talibanskih vojakov, vendar pa neodvisni viri teh navedb niso potrdili. Po navedbah talibanske tiskovne agencije so letala v Kabulu davi zadela tovornjak in pri tem ranila devet ljudi.
Siloviti spopadi med opozicijskim severnim zavezništvom in talibani pa potekajo v okolici strateško pomembnega mesta na severu države Mazar-i-Šarifa. Tiskovni predstavnik Severnega zavezništva Kari Kudratulah je dejal, da naj bi njihove enot prevzele nadzor nad območjem Ak-Kopruk, južno od mesta Mazar-i-Šarif, katerega vzhodni del je po spopadih v noči na nedeljo znova prišel pod nadzor talibanov.
Na novem letališču v mestu Čarikar, severno od Kabula, ki je pod nadzorom afganistanske opozicije in ki so ga pomagali zgraditi Američani, je pristalo in kmalu za tem vzletelo prvo letalo, je poročala AFP, ki dodaja, da natančne vrste letala zaradi velike oddaljenosti ni bilo mogoče videti, je pa šlo po vsej verjetnosti za letalo An 32 rusko-ukrajinske izdelave. Eno takšno letalo naj bi imeli v lasti pripadniki Severnega zavezništva.
Talibani presentili ameriške specialce
Časnik New Yorker pa je poročal, da je bilo v akciji ameriških specialnih enot 20. oktobra v Afganistanu ranjenih 12 vojakov.
Pripadniki specialnih enot so 20. oktobra izvedli dva napada na cilje talibanov. Prva akcija, v kateri so sodelovali rangerji kopenske vojske, naj bi minila brez težav, v sočasni akciji specialne vojaške enote Delta Force pa naj bi talibani presenetili Američane, potem ko so ti že zasedli eno od rezidenc mule Omarja.
Na izhodu iz rezidence naj bi jih pričakala močna zaseda talibanov in v spopadu, ki je sledil, je bilo ranjenih 12 Američanov, med njimi trije huje, piše časnik.
Ameriška televizija CNN pa je poročala, da je specialna enota ameriške vojske v Afganistanu izvedla reševanje bolnega ameriškega vojaka. Visoki predstavniki ameriške vojske pri tem niso želeli posredovati kraja dogodka in za katero enoto ameriške vojske je šlo.
Ameriški državljan John Bolton, ki naj bi ga pred dvema tednoma na jugu Afganistana zajela skrajna talibanska milica, pa je umrl naravne smrti v bolnišnici v Kandaharju, je v telefonskem pogovoru sporočil talibanski predstavnik Amir Han Mutaki. Podrobnosti o smrti Američana niso znane, po besedah talibanskega predstavnika pa so truplo Boltona že predali Mednarodnemu odboru Rdečega križa v Afganistanu. Talibani naj bi prvi dan ameriških napadov na Afganistan, 7. oktobra, domnevno zaradi vohunjenja, aretirali več Američanov. Neodvisni viri teh navedb za zdaj še niso potrdili.
V Afganistanu že 4400 prostovoljcev iz Pakistana
Iz Pakistana medtem poročajo, da je se je v nedeljo v Afganistanu talibanskim vojakom pridružilo še 1200 pakistanskih prostovoljcev, ki so po poročanju vodje pakistanske Stranke za striktno uporabo islamskega zakonika Mohameda Ismaela mejo prekoračili v regiji Bažaur na severozahodu Pakistana. Število pakistanskih prostovoljcev v Afganistanu, ki naj bi bili oboroženi z avtomatskimi puškami, naj bi se tako v zadnjih štirih dneh povzpelo na 4400.
