Neznani napadalci so zgrešili italijansko veleposlaništvo in zadeli bližnjo hišo, pri čemer sta umrla dva iraška civilista.
Našli več trupel
V t.i. trikotniku smrti južno od Bagdada je iraška policija našla obglavljena trupla štirih moških. Po navedbah zdravniških virov so trupla našli v reki v bližini kraja Al Hasva, moški pa so bili najverjetneje ubiti že pred časom. Strokovnjaki domnevajo, da gre za pripadnike iraške policije ali nacionalne garde.
V Mosulu na severu Iraka so po poročanju arabske televizijske mreže Al Arabija predtem odkrili 21 trupel, med njimi naj bi bili posmrtni ostanki 19 pripadnikov iraške nacionalne garde.
Iz tega iraškega mesta poročajo tudi o eksploziji avtomobila bombe, ki je odjeknila, ko se je mimo peljala ameriška patrulja. Pri tem je bil ranjen iraški civilist.
Raztrelili policijsko postajo
Skrajneži so v Samari izvedli vrsto napadov, med drugim so iz neke policijske postaje ukradli orožje in jo nato razstrelili. Ob tem so se zapletli v streljanje z iraško policijo in ameriškimi silami, pri čemer je bilo ubitih najmanj pet Iračanov. Zaradi dogodka je načelnik policije v Samari že odstopil. V obstreljevanju oporišča iraške nacionalne garde v Bagdadu pa so bili ubiti trije iraški civilisti, pet pa jih je bilo ranjenih.
Iz Pentagona pa so sporočili, da so kaznovali štiri pripadnike ameriških specialnih enot, ker so na iraških zapornikih nepooblaščeno uporabljali pištolo taser za paraliziranje. Vojakom so odredili administrativne kazni zaradi pretirane uporabe sile. Štiri vojake so premestili na opravljanje drugih dolžnosti, dva pa v druge enote. Administrativne kazni so lahko v obliki finančnih kaznih ali opozoril.
Obnova Iraka v polnem teku
Ameriška vojska je sporočila, da že od novembra dalje v Iraku izvaja več kot tisoč programov obnove. Kot je na novinarski konferenci v Bagdadu pojasnil ameriški general Thomas Dodik, je uresničevanje teh programov odvisno od varnostnih razmer v državi, saj "gresta varnost in obnova z roko v roki".
Doslej so končali kakih 100 projektov, večino pa naj bi zaključili v prihodnjih šestih mesecih. Projekte s področja energetike, nafte, gradbeništva, izobraževanja, zdravja, zagotavljanja pitne vode, varnosti in pravosodja, izvaja 360 civilistov in 60 vojakov.
Ameriška vojska pa je sporočila, da je iraško sunitsko mesto Faludža, kjer je ameriška vojska prejšnji mesec izvedla ofenzivo, že skoraj popolnoma "očiščeno upornikov in orožja". Kot je povedal general John Sattler, so trikrat preiskali že 97 odstotkov od več kot 20.000 stavb v mestu.
Vojaški poziv Evropi
Na zasedanju zveze Nato so Združene države Amerike pozvale Evropo, naj aktivneje sodeluje pri stabilizaciji razmer v Iraku. Zunanji ministri Nata so namreč potrdili, da bodo okrepili pomoč Iraku, in sicer z okrepitvijo Centra za usposabljanje, izobraževanje in doktrino blizu Bagdada ter s koordiniranjem ponudb v opremi, ki jih zaveznice in druge države pošiljajo v odziv na iraške prošnje. Od evropskih držav zato pričakujejo konkretno ponudbo o številu vojakov, ki se bodo v okviru Nata urili v Bagdadu in v vojaškem centru izven iraške prestolnice.
Center je zveza Nato po precej napornih pogajanjih ustanovila letos, vendar za zdaj v njem usposabljanje iraških varnostnih sil izvaja le 60 inštruktorjev. To število naj bi zaveznice do začetka prihodnjega leta povečale na 300 in po navedbah diplomatskih virov jim je to "skoraj" že uspelo.
Powell kritizira zaveznice
Ameriški državni sekretar Colin Powell je medtem ponovil kritike Washingtona na račun tistih zaveznic, ki ne sodelujejo v operaciji zveze Nato v Iraku. "Menimo, da je to problem," je dejal Powell, "saj se pod vprašaj postavljata kredibilnost in kohezija zavezništva".
Pri tem kritika ni letela samo na odločitev določenega števila zaveznic, da v operacijo v Iraku ne pošljejo svojih vojakov, temveč predvsem na zadržke teh držav glede sodelovanja njihovih predstavnikov, ki so v zavezništvu zaposleni.
Japonci ostajajo v Iraku
Japonska vlada je potem ko so ji predtem soglasje k temu že dale stranke vladne koalicije odločila, da japonske sile ostajajo v Iraku do 14. decembra 2005. Japonski premier Džuničiro Koizumi bo odločitev še podrobneje pojasnil. Okoli 550 japonskih vojakov deluje v Iraku izključno pri obnovi in v človekoljubne namene, od začetka leta pa so nameščeni v mestu Zamavah na jugu Iraka.
Po besedah vodje japonske obrambne agencije Jošinorija Ona je za svet zelo pomembno, da se bo "Irak ponovno rodil kot demokratična država". Kot je še dodal, je tudi za Japonsko pomembno nadaljevati sodelovanje in prizadevanja pri obnovi Iraka.
V enem letu v Iraku trdne demokracija
Iraški začasni predsednik Gazi al Javer meni, da bodo v roku enega leta iz Iraka pregnali vse skrajneže. »Zakaj ne? Bojujemo se z Huseinovimi lojalisti, ki vedo, da bodo izgubili. Vsi Iračani so jih siti in jim nasprotujejo,« je dejal al Javer in dodal, da so Združene države storile napako, ko so razpustile iraško vojsko. Od ZDA sedaj pričakuje, da v Iraku ostanejo dokler ne bodo usposobili zadostnega števila iraških vojakov.
Medtem pa je predstavnik iraške vlade zanikal, da bi premier Iljad Alavi predlagal večtedenske volitve.
Šiitske stranke skupaj na volitve
Seznam kandidatov, ki bodo na iraških splošnih volitvah 30. januarja 2005 nastopili pod pokroviteljstvom glavnega šiitskega verskega voditelja v državi, velikega ajatole Alija al Sistanija, obsega 228 imen. Med njimi so predstavniki vseh šiitskih ločin z izjemo tiste pod vodstvom skrajnega šiitskega voditelja Moktade al Sadra, je povedal predstavnik šiitske stranke Dava, Ali Adib.
Šiitska koalicija pod vodstvom al Sistanija bo nastopila pod imenom Združeno iraško zavezništvo. V njem so združeni predstavniki glavnih šiitskih strank, med njimi Dave, Vrhovnega sveta islamske revolucije v Iraku (SCIRI) in Iraškega narodnega kongresa. Na seznamu je tudi več sunitskih muslimanov.
Šiiti predstavljajo 60 odstotkov od 26 milijonov iraškega prebivalstva. Kljub temu da so v večini, nikoli niso imeli politične moči, še najmanj v času režima nekdanjega iraškega predsednika Sadama Huseina.
Po pomoč k Arabski ligi
Številne sunitske stranke so napovedale, da se januarskih volitev ne bodo udeležile. Kot je v Kairu povedal predstavnik sunitskega Združenja muslimanskih učenjakov Motana Haret al Dari, so generalnemu sekretarju Arabske lige pojasnili, da zahtevajo predvsem umik okupacijskih sil iz države. "Za rešitev celotnega iraškega problema je nujen umik tujih sil iz Iraka in poln nadzor Združenih narodov nad političnim procesom," je dejal. V delegaciji je bil tudi predstavnik Moktade al Sadra, Safa al Odžaili.
