Posvetovanje o napadu na Irak so Američani začeli dan pred dvanajsto obletnico iraškega vdora v Kuvajt, ki je bil vzrok oziroma povod za Zalivsko vojno in večletno osamitev Iraka. A tedaj so za napadi Združenih držav na Irak stali tudi Sirija, Savdska Arabija in Egipt. Te načrtov Washingtona tokrat ne podpirajo. Bojijo se, da bi iraški voditelj napadel njihova naftna črpališča.
Ameriški strokovnjaki, ki so se dolga leta posvečali študiji o iraški nevarnosti, svarijo, naj bo napad dobro premišljen. Člani senatnega odbora preučujejo domnevno nevarnost, ki jo predstavlja Irak, morebitne vojaške načrte in to, kdo bi lahko zamenjal iraškega voditelja Sadama Huseina.
Predsednik senatnega odbora, demokratski senator Joe Biden, je dejal, da tudi v sami administraciji vladajo huda razhajanja glede tega, ali sploh poslati vojsko v Irak in če, kako in kdaj. Dodal je še, da je bila vojaška operacija v Afganistanu zelo dobro izpeljana, vendar pa povojno delovanje ni zadovoljivo. Zato je treba zagotoviti, da se kaj podobnega ne bi zgodilo v primeru Iraka. Po njegovih besedah se predsednik Bush še ni odločil, kako in kdaj bo prišlo do vojaškega napada. Nekdanji vodja inšpektorjev ZN za orožje v Iraku Richard Burtler pa je pojasnil, da Irak skriva programe razvoja kemičnega in biološkega orožja. Po Butlerjevih besedah, Irak ni pripravljen deliti s terorističnimi organizacijami, kot je Al Kaida.
Bush trdno odločen strmoglaviti Huseina
Senatorji zaslišujejo strokovnjake, ne pa tudi članov administracije predsednika Busha, ki so pričanje zaenkrat zavrnili. Po besedah Busha bi morali Palestinci voditelja Jaserja Arafata odstaviti z oblasti. Ameriški predsednik je še dejal, da še vedno verjame v nujnost spremembe oblasti v Bagdadu in da je Sadam Husein človek, ki zastruplja lastno ljudstvo, ogroža sosede in razvija orožje za množično uničevanje.
Ameriški državni sekretar Colin Powell, ki se mudi v Bruneju na srečanju Združenja držav jugovzhodne Azije, je zagotovil, da ZDA niso sprejele nobene odločitve o akciji proti Iraku. Po Powellovih besedah se bodo ZDA o akciji posvetovale tudi z drugimi državami.
Generalni sekretar ZN Kofi Annan je dejal, da ameriški napad na Irak ne bi bil modra poteza. Obenem poudarja, da ameriška politika poskusa strmoglavljenja iraškega predsednika Sadama Huseina ni politika Združenih narodov in Varnostnega sveta. Amerika izgublja tudi podporo Evropske unije, ki je svojo odločitev o podpori vezala na Združene narode.
Za strašansko napako je napad na Irak označil tudi jordanski princ Abdulah, ki se je danes srečal z Bushem. Izjavil je, da bi ZDA naredile veliko napako, če bodo prezrle opozorila zaveznikov, naj se ne spustijo v vojno.
Američane pa poleg pomanjkanja podpore za novo vojno vznemirja tudi sodelovanje Rusije z Iranom, državo z Busheve osi zla. Rusija je Iranu obljubila pomoč pri izgradnji petih jedrskih reaktorjev.
