Do tega sklepa je prišla washingtonska administracija, potem ko je ugotovila, da akcija proti Huseinu, ki praznuje svojo 65-letnico, letošnjo jesen ne bi bila izvedljiva, zato so jo prestavili na naslednje leto. Kot piše britanski Independent, uradniki v Pentagonu menijo, da bi v akciji proti Iraku uporabili kombinacijo letalskih napadov in kopenskih sil, za kar bi potrebovali od 100 do 250 tisoč vojakov. Velika Britanija, ki se sooča z domačim političnim odporom glede sodelovanja v takšni akciji, naj bi bila v akcijo vključena s svojimi kopenskimi silami.
Za ameriško odločitev o prestavitvi akcije proti Iraku na prihodnje leto je več razlogov: nasprotovanje več arabskih vlad in nadaljevanje nasilja na Bližnjem vzhodu. Uradniki Pentagona poudarjajo, da je George Bush odločen odstraniti iraškega predsednika Huseina, vendar to ne bo šlo po afganistanskem vzorcu, po katerem se je ameriška akcija lahko oprla na talibanom sovražne sile. Iraška opozicija je namreč preveč zastrašena in šibka - dosedaj je bilo tudi sedem poskusov državnega udara, zato Washington ne more računati na državni udar.
Varnostni svet OZN o sankcijah proti Iraku
Varnostni svet Združenih narodov bo kmalu dosegel dogovor o reformi sankcij proti Iraku, kar mu bo omogočilo večji pritisk na Bagdad, ki v državo ne želi spustiti mednarodnih inšpektorjev za razorožitev, so povedali diplomati pri ZN. Ob tem pa so poudarili, da še zdaleč niso prepričani, ali bo dogovor dosežen pred sredinim srečanjem generalnega sekretarja ZN Kofija Annana in iraškega zunanjega ministra Nadžija Sabrija. Irak in ZN so po več kot letu dni vnovič vzpostavili odnose 7. marca letos.
Pogajanja med državami članicami varnostnega sveta potekajo predvsem o seznamu iraškega imetja, ki bi bilo podvrženo nadzoru. Novembra lani so izglasovali resolucijo, ki predvideva reformo sankcij proti Iraku do konca maja, ko se izteče program nafta za hrano. Ta Iraku preprečuje, da bi uvažal blago, ki bi ga lahko uporabil v vojaške namene. Podpredsednik iraške vlade Tarek Aziz je v ponedeljek povedal, da je "prezgodaj", da bi govorili o vrnitvi inšpektorjev ZN, ki so državo zapustili po ameriškem bombardiranju decembra 1998.
Moskva upa, da bo srečanje Annana in Sabrija v sredo uspešno in bo prispevalo k dvigu sankcij proti Iraku. Irak "je pripravljen na razpravo o konkretnih podrobnostih, ki so povezane z vnovično vzpostavitvijo mednarodnega nadzora nad razoroževanjem", veliko pa je odvisno od rezultatov pogajanj med Irakom in ZN, ki so predvidena v začetku maja, je še povedal ruski diplomat, ki pa ni želel biti imenovan. Moskva, ki je bila v času Sovjetske zveze iraška zaveznica, si prizadeva za dvig sankcij proti Iraku, ki so jih ZN uvedli po iraški invaziji na Kuvajt leta 1990. Zato Rusija tudi močno pritiska na Irak, naj sprejme mednarodne inšpektorje za nadzor nad kemičnim in biološkim orožjem.
